Družinski center mir

Februar 2012

Iskrena ljubezen

Ne ljubimo zato, da bi nekaj dosegli – ljubezen je dejanje,

ki te samo po sebi navda z radostjo

in tako v slehernem trenutku dosega svoj namen.

(Barbara de Angelis)

Ko sem razmišljala, o čem bi pisala, mi je pogled ušel na koledar in ugotovila sem, da mesec februar, v katerega smo vstopili, med drugim prinaša dva dneva, ki  bosta, tako kot vsako leto, dobila malo več pozornosti kot drugi dnevi. V trgovinah in medijih že lahko zasledimo, da se bližata valentinovo in pust, dan ljubezni in dan norčavosti. Nimata dosti skupnega, mogoče to, da nam (vsaj večini) prebujata prijetne občutke, mene pa sta spomnila, da lahko napišem nekaj o ljubezni, iskrenosti in maskah v odnosih.

Od vseh skrivnosti, ki nas očarajo, je ljubezen ena največjih. Doživljamo jo v različnih življenjskih obdobjih, v različnih odnosih, na različne načine: v intimnem odnosu, v starševstvu,  tudi  v preprostem  občudovanju narave … Del nas je in del našega hrepenenja. In pogrešamo jo, če je ni.  Dostopna je vsem ne glede na to, kakšni smo po videzu, v kaj verjamemo, kakšen naziv in koliko denarja imamo …  Prinaša veselje in tudi bolečino. Brenda Schaeffer pravi, da ljubezen vse dela z ljubečim srcem in ne poskuša uiti bolečini ter dodaja, da je v globoki ljubezni čudenje, hvaležnost, žalost, sijaj in nekaj svetega.

Ljubezen ni nekaj samo po sebi umevnega. Je dar in zanjo je potrebna odločitev. Ne doživimo je v polnosti, če se zanjo ne odločimo in ji damo prostor. V partnerskem odnosu to pomeni odločitev za drugega in za odnos. Odločim se za to, da sprejmem drugega takega, kot je, z vsem, kar je in prinesem v odnos sebe z vsem, kar sem.  Šele ko naredimo ta korak, se začne graditi pristen odnos, ki pa zahteva veliko truda, kompromisov, dopuščanja različnosti, neobsojanja, iskrenosti in tako postaja vse bolj varen. Bolj, kot sta partnerja iskrena drug do drugega, si delita misli, doživljanja, želje in pričakovanja, bolj bosta povezana in bolj trden in globlji bo njun odnos. Ljubezen postane izraz skrbi, spoštovanja in odgovornosti, ki teži k rasti in sreči obeh. Ko je odnos prostor sprejemanja, iskrenosti in spoštovanja, je mogoča ranljivost in postanejo maske, ki nas varujejo pred bolečino, nepotrebne in odveč. Ko se bolečina razkrije, se ob drugem in v odnosu lahko razreši. Takrat se učimo, spreminjamo in rastemo.

Naj sklenem z besedami Barbare de Angelis, ki v svojih besedah najbolj posrečeno zajame bistvo ljubezni, ko pravi: »Doživetje ljubezni je potovanje, je največja dogodivščina. Veličastni prizori, ki nam jih odstira, so v nas samih. Kaže nam, kako čudežno je naše srce in kako sijajna je naša zmožnost čutenja. Odpira nam oči in nas sooči s tem, kar smo in kar naj bi postali. Ko ljubezni dovolimo, da se nas dotakne, se dotakne samega duha in nas blagoslovi. Ko se odpravimo na to potovanje, nas bo povsem spremenilo in nikoli več ne bomo takšni, kot prej… Od nas zahteva veliko čustvenega poguma. Od nas zahteva, da tvegamo, se spreminjamo in rastemo in prav tedaj, ko mislimo, da si lahko odpočijemo, od nas zahteva, da še malce zrastemo.«

mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka

Vabimo vas:

V Terapevtsko skupino mir in v zakonsko skupino se lahko vključite tudi med letom.

Večeri za starše predšolskih otrok bodo potekali ob sredah v mesecu marcu od 18.00 do 19.30. Prijave zbiramo do konca februarja.

V pogovorni oddaji na Radiu Brezje se bomo v ponedeljek, 5 marca 2012 ob 21.00, pogovarjali o različnosti moškega in ženskega čustvovanja ter strahu.

Vabljeni k sodelovanju  v raziskavi o žalovanju ob smrti bližnjega družinskega člana.

V Družinskem centru mir zbiramo vaše darove.

Naši peščeni gradovi

Rabin Harold Kushner je opazoval otroka, ki sta ob vodi zidala gradove iz peska. Ko sta ravno končala umetelen grad, za katerega sta potrebovala veliko časa in potrpljenja, je prišel val in ga zravnal s tlemi. Rabin je pričakoval solze in jezo….  Otroka pa sta se usedla, se prijela za roke in se smejala. Kmalu sta začela graditi nov grad.
Dejal je: ‘Spoznal sem, da sta me naučila pomembne lekcije. Vse stvari v našem življenju, ki jih ustvarjamo z
toliko časa in energije, so zgrajene v pesku. Trajni so samo naši odnosi z ljudmi. Prej ali slej bo prišel val in odnesel tisto, kar smo zgradili s toliko truda. Ko se bo to zgodilo, se bo lahko smejal samo tisti, ki se bo imel s kom držati za roke.’
Prazniki so za nami in voščili smo si sreče v novem letu, ki ga zdaj že intenzivno živimo in doživljamo. In pričakujemo … Velikokrat pričakujemo z veseljem in navdušenjem, a naš grad lahko kot v zgodbi odnese val. Na to ali pride val ali ne, ne moremo vplivati. Na pragu novega leta si lahko privoščimo nekaj mirnega sedenja na bregu svojega morja in opazujemo dogajanje svojega življenja. Nekatere stvari so v naši moči, druge ne. Nekatere stvari bi si želeli spremeniti ali dopolniti, drugih spet ne. Nekatere zaletavosti so popravljive, druge ne. Odnosi in stvari, ki jih gradimo desetletja se lahko zamajejo … in v vsem lahko doživljamo veliko negotovosti in vse v nas kliče po zavetju in roki, ki bi bila tam, ko jo potrebujemo. Zato je pomembno, da skrbimo za to, da ta roka nekje bo. Vsak na svoj način, s svojim izkušnjami, spoznanji ter pogumom.
s. Polonca Majcenovič, zakonska in družinska terapevtka
________________________________________
Vabimo vas:

V Terapevtsko skupino mir in v zakonsko skupino se lahko vključite tudi med letom.

Večeri za starše predšolskih otrok bodo potekali ob sredah v mesecu februarju od 18.00 do 19.30. Prijave zbiramo do 30. januarja.

V soboto, 21. januarja 2012, bo izlet na Mrzlico. Prijave …
________________________________________
V pogovorni oddaji na Radiu Brezje smo se v ponedeljek, 2. januarja 2012 ob 21.00, pogovarjali o jezi.

Vabljeni k sodelovanju  v raziskavi o žalovanju ob smrti bližnjega družinskega člana.

3. marca 2012 bo v Ljubljani III. kongres zakonskih in družinskih terapevtov.

Zanimivo:
Najnovejša študija , ki jo je opravil spletni portal Divorce-Online, je pokazala, da družbeno omrežje Facebook na Otoku povzroči kar tretjino ločitev.

December 2011

Božič v družini

Različne prireditve, blišč raznovrstnih lučk, okrašene izložbe in posebne ponudbe v trgovinah naznanjajo čas praznikov, izmed katerih ima božič posebno mesto. Ob vsem tem pa lahko manjka nekaj bistvenega, kar praznikom daje vsebino.

Vsebino lahko da vsak posamezen član družine s tem, da se odloči dati nekaj, kar bo pripomoglo k lepšemu praznovanju. Najprej je potrebno zavedanje in odločitev, da bo praznovanje takšno, kot si ga bomo sami uredili. Ker je to praznik družine, se odločimo, da bomo božični večer preživeli kot družina. Vzpostavili bomo sodelovanje med vsemi člani družine ter se dogovorili, za kaj bo kdo poskrbel (nakupi, krašenje božičnega drevesca, postavljanje jaslic,…). To pomeni, da praznikov ne bomo povsem prepustili spontanosti. Vključen bo vsak družinski član in tako čutil, da pripada družini.

Zunanji vsebini je potrebno dodati tudi notranjo vsebino, kar pa velikokrat predstavlja nekoliko težjo nalogo, še posebej takrat, kadar se je med letom nabralo veliko stisk, razočaranj in zamer, ki so ostale neizgovorjene, nenaslovljene ali neslišane. S tega vidika so prazniki preizkusni kamen naših medsebojnih odnosov. Zaradi nastale stiske se lahko zapremo vase in komaj čakamo, da prazniki minejo, gremo k znancem ali prijateljem na obiske ali praznik preživimo ob gledanju televizije. Druga, težja možnost pa je, da to vzamemo kot priložnost za nekaj drugačnega in novega ter postanemo najprej mi sami prijaznejši sogovorniki do svojih najbližjih. Rešitev je, da se vsa družina zavestno odloči, da bo ta dan nekaj drugačnega oz. posebnega v pozitivnem pomenu.

Zakonca se ozreta v njun odnos, ga še enkrat ovrednotita ter spregovorita tudi o bolečinah, ki sta jih drug ob drugem doživela. Ob tem se ne obtožujeta kdo je za kaj kriv, temveč sta le sočutna drug z drugim. S tem drug drugemu podarita notranji mir, ki jima ga ne more pričarati nobena zunanja stvar. Ta notranji mir bodo začutili tudi otroci, ki so morda vznemirjeni in preplavljeni z težjimi čutenji strahu, nemoči in bolečine. Otroci, ki pogrešajo določene vsebine mame in očeta, bodo v tem času kričali še glasneje. Umirjena mama in oče bosta vedela, da to ni krik, s katerim bi ju otroci hoteli odgnati, temveč klic po njima, in bosta z njimi sočutna. Družina bo božič v polnosti doživela takrat, ko bosta starša vključila tudi tistega otroka, ki je bil do sedaj najbolj čustveno oddaljen. S tem ko bosta sočutna drug z drugim in z otroki, bo prišlo tudi odpuščanje, ki jih bo napolnilo z novo močjo za nov začetek, novo rojstvo. Odprl se bo prostor za začetek hrepenenja po nečem novem kot je sočutje, nežnost, toplina, varnost in pripadnost.

s. Veronika Verbič, zakonska in družinska terapevtka

Vabimo vas:

V Terapevtsko skupino mir in v zakonsko skupino se lahko vključite tudi med letom.

V pogovorni oddaji na Radiu Brezje se bomo v ponedeljek, 5. decembra 2011 ob 21.00, pogovarjali o praznovanju v družini.

Če ne želite prejemati E-mesečnika, nam pošljite sporočilo z zadevo ODJAVA.

V svetovalno-izobraževalni oddaji Turbulenca obravnavajo temo Otroci in kazen.

Zvezani v življenju

Zasvojenost obljublja zadovoljstvo, užitek,  a jemlje vedno več naših misli, časa, svobode in tudi denarja. Vzame našo ljubezen in zvestobo ljudem, ki jih imamo radi. Uničuje življenje in ruši odnose (odlomek  iz filma Fireproof).

Ob besedi zasvojenost nas večina verjetno naprej pomisli na zasvojenost z različnimi substancami, torej alkoholom, drogami, cigareti. Obstaja pa tudi zasvojenost z določenim vedenjem, kamor spadajo igre na srečo, nekontrolirana uporaba računalnika (igranje igric, brskanje po internetu …), zasvojenost z nakupovanjem, pornografijo, spolnostjo, odnosi … Vse več psihologov in psihoterapevtov ugotavlja, da imajo lahko značilne lastnosti zasvojenosti tudi oblike vedenja, ki so družbeno sprejemljive in pozitivne, kot sta npr. deloholizem in pretirano ukvarjanje s športom.

Zasvojenost je bolezen, ki prizadene posameznikovo telo, njegovo osebnost in medosebne odnose. O njej govorimo takrat, ko človek več ne zmore živeti brez nečesa ali nekoga, ali pa si nekaj ali nekoga tako močno želi, da brez tega trpi in lahko celo zboli. Začne se postopno in počasi spreminja posameznikovo vedenje, mišljenje, čustvovanje in stil življenja. Pri zasvojenosti ni več svobodne odločitve. Zasvojen človek se ne zmore svobodno odločati in ustaviti v odvisnem vedenju, ki ga zato ponavlja. Še ena bistvena značilnost zaznamuje zasvojenost, to je beg pred problemi, bolečino, stisko. Zasvojen človek uporablja določene substance in/ali ponavlja določeno vedenje za to, da se potolaži, pobegne od realnih problemov, odklopi strah, občutke manjvrednosti, pozabi na bolečino iz otroštva ali sedanjega življenja. Tako lahko nekdo išče uteho v alkoholu, ko čuti osamljenost in nerazumevanje, nekdo stalno išče nove odnose, ker preveč boli, če je sam ali če je skupaj z drugim, spet nekdo ure in ure preživi pred računalnikom, da prežene razočaranje in žalost itd. Utapljanje bolečine v alkoholu, uživanje drog, kompulzivno nakupovanje, bežanje v virtualni svet, v spolnost … lahko navidezno nudijo izhod iz trenutne resničnosti, ki boli, in po navadi začasno tudi utišajo bolečino, vendar je ne izbrišejo. Bolečina ostaja, poleg nje pa tudi težka čutenja žalosti, sramu, krivde, nevrednosti …

Da bi ustavili bolečino, se je treba ustaviti in prekiniti vzorce zasvojenosti. Bolečina nam sledi, ker jo nosimo v sebi, in se ponavlja, dokler se v polnosti ne srečamo z njo, jo začutimo, izgovorimo, ovrednotimo. Takrat rastemo in presegamo sebe. Nobene zasvojenosti ni enostavno premagati in se boriti proti njej. Potrebujemo veliko truda, časa, dela na sebi in le malokdaj gre brez strokovne pomoči. A je vredno. Živeti brez zasvojenosti pomeni živeti svobodno in lepše življenje.

mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka

Vabimo vas:

Večeri za starše mladostnikov se bodo začeli 9. novembra in bodo potekali ob sredah, vsakih 14 dni, v mesecu novembru in decembru. Večeri so namenjeni staršem, ki želijo ohraniti in izboljšati stik s svojim mladostnikom ter ga bolje razumeti.

V soboto, 19. novembra 2011, gremo na izlet. Prehodili bomo prvi del Haloške planinske poti od Borla do Cirkulan. Prijavite se do četrtka, 17. novembra 2011. Izlet je primeren za družine z otroki, hoje bo 4-5 ur.

V Terapevtsko skupino mir in v zakonsko skupino se lahko vključite tudi med letom.

V pogovorni oddaji na Radiu Brezje se bomo v ponedeljek, 7. novembra 2011 ob 21.00, pogovarjali o tem kako žalujejo otroci.

V Družinskem centru mir zbiramo vaše darove.

V svetovalno-izobraževalni oddaji RTV Slovenija Turbulenca lahko prisluhnemo oddajama Smrt in žalovanje ter  Mama in hčere, očetje in sinovi ….

Če ne želite prejemati E-mesečnika, nam pošljite sporočilo z zadevo ODJAVA.

V prvih novembrskih dnevih se spominjamo svojih umrlih. Prebujajo se spomini, žalost in paleta čustev, ki so vezana na umrle. V oddaji Turbulenca lahko prisluhnemo pričevanjem in pogovoru o smrti in žalovanju.

V teh dnevih se tudi sprašujemo ali je smrt tista zadnja postaja ali je še kaj po tem. O tem sta se pogovarjala dvojčka v maternici:

“A verjameš v življenje po rojstvu?”
“Seveda. Zagotovo obstaja nekaj po rojstvu. Morda sva sedaj tukaj zato, da bi se pripravila na življenje po rojstvu.”
“To je neumnost. Ni življenja po rojstvu. Le kakšno bi bilo takšno življenje?”
“Ne vem točno, toda prepričan sem, da bo bolj svetlo in bova hodila in jedla z lastnimi usti.”
“To je popolna bedarija! Veš, da je nemogoče teči. In da bi jedla z lastnimi usti? To je noro! Za to imava popkovino. Povem ti: po rojstvu ni življenja.”
“Popkovina je prekratka. Prepričan sem, da je nekaj po rojstvu, precej drugačno kot to, na kar sva navajena.”
“Toda nihče se ni še vrnil od tam. Življenje se z rojstvom konča. Poleg tega pa … življenje ni nič drugega kot obstoj v ozkem, temačnem okolju.”
“Ne vem natančno, kako zgleda življenje po rojstvu, toda v vsakem primeru bova srečala najino mamo. Ona bo potem skrbela za naju.”
“Mama! Ti verjameš v mamo? ln kje naj bi po tvojem bila?”
“Vsepovsod okoli naju, seveda. Zaradi nje sva živa. Brez nje sploh ne bi obstajala.”
“Ne verjamem! Mame nisem nikoli videl, zato je jasno, da ne obstaja!”
“Mogoče res, toda včasih, ko sva popolnoma tiho, jo lahko slišiva, kako poje in boža najin svet. Veš, prepričan sem, da se življenje z rojstvom pravzaprav šele začne …”

neznan avtor

Oddaja RTV Slovenija Turbulenca Odvisni od računalnika?.

Vabljeni:

10. oktobra 2011 bo Svetovni dan duševnega zdravja. Na ŠENTu – Slovenskem združenju za duševno zdravje so se letos odločili pripraviti vseslovensko akcijo, ki so jo poimenovali: VSAK 3. SLOVENEC … PREPREČIMO!

15. oktobra 2011 bo potekal Medgeneracijski festival s pestrim programom za vse generacije.

Društvo Žarek upanja vabi k izpolnjevanju vprašalnika za odrasle Naš odnos do alkohola.

Oktober 2011

Milost, ki nas obišče poredkoma,

mora pričakati skrbno negovana veščina.

Ettty Hillesum

To misel je zapisala Etty, ko je razmišljala o svoji nadarjenosti za pisanje. V prebiranje njenih dnevniških zapisov, ki zbujajo iz leta v leto vse večjo pozornost, me je pritegnilo neko drugo sociološko razmišljanje o nepotrebnosti institucionalne religije. Etty je namreč z leti vzpostavila izreden odnos z Bogom ne da bi bila del katere od religij. Pogovori z Bogom so pripeljani do vrhunske iskrenosti in prosojnosti. Spregovorijo lahko vernim in nevernim, »institucionalnim« in »neinstitucionalnim«. So preprosto čudoviti, podobno kot začudijo njene misli, doživljanja in celotna življenjska zgodba. V pustolovščino njenih notranjih poti ob zunanjem kaosu II. svetovne vojne, ki so se končale- ali pa šele začele – leta 1934 v Auschwitzu, lahko vstopim iz svoje izkušnje življenja.

Etty je živela redkost obiskov milosti. Kako torej negujem svoje  veščine?  Ob vseh drugih veščinah zelo pomembne veščine odnosov z zakoncem, s starši, z otroki, z Bogom, s sodelavci, s seboj … Misel mi ob tem pohiti k svetemu Bonaventuri, ki je zapisal rek za stoletja: Milost predpostavlja naravo. Bonaventura je želel povedati, da je v človeka položeno hrepenenje po Bogu. Pred vsem drugim, kar se v življenju zgodi, je obstajala in obstaja dobrota. In srce to čuti  tudi v največji stiski. Saj milost ni nič drugega kot nekaj lepega, kar nam ugaja in v čemer uživamo. Tudi osebe, ki jim je krščansko izrazoslovje tuje kdaj veselo zavzdihnejo: »Kakšno milost si imel!« Po milostnih odnosih dejansko hrepenimo in čar hrepenenja je v veliki meri prav ta, da ne vemo kdaj bo in če bo izpolnjeno.  Pa vendar hrepenimo …

Negovanje veščine pa ne more biti tek na kratke proge, je daleč od kiča in bleščavosti, zahteva precej napora in prinaša tudi mnoga razočaranja. In ob koncu ostaja vprašanje: »Si upam negovati pomembne veščine in hkrati čakati na polnost milosti?« Morda je treba najprej ugasniti žaromete vsakdanjega hitenja in razbrati katerim veščinam bom posvetila svoj čas in ljubezen, ker niso vse enako pomembne in ker vse nimajo prostora v času, ki mi je dan.

mag. s. Polonca Majcenovič, terapevtka

Vabimo vas:

V Družinskem centru mir sta v septembru na novo zaživeli Zakonska skupina II. in Terapevtska skupina mir. V Terapevtsko skupino mir se lahko vključite tudi med letom. 5. oktobra 2011 se bodo začeli Večeri za starše predšolskih otrok. Nekaj mest je še prostih. Staršem mladostnikov bodo namenjeni sredini večeri v novembru 2011.

V pogovorni oddaji na Radiu Brezje se bomo v ponedeljek, 3. oktobra 2011 ob 21.00, pogovarjali o Otrokovih težavah v šoli.

V Družinskem centru mir zbiramo vaše darove.

Četrtek, 13. oktobra, ob 17. uri bo v nekdanji dvorani Lutkovnega gledališča v Mariboru, Rotovški trg 2/I,. dr. med. Sanja Rozman predavala o Odvisnosti od elektronskih medijev. Organizira Mariborska knjižnica.

Če ne želite prejemati E-mesečnika, nam pošljite sporočilo z zadevo ODJAVA.