Zavrnitev. Nevroznanost dokazuje, da se aktivira isti del možganov kot če bi nas kdo brcnil v želodec, kadar nas kdo zavrne. Študije tudi dokazujejo da protibolečinske tablete sprostijo čustva, ki jih povzroča zavrnitev. Zgodi se, da napačno razumemo in sprejmemo nekatere geste kot zavrnitev in sovražnost, kar lahko povzroči nepotreben strah. Zaradi strahu pred zavrnitvijo se lahko znajdemo v situacijah, v katerih dejansko izzovemo zavrnitev. Kadar se npr. umaknemo, se naredimo nevidne, to povzroči več možnosti, da bomo zavrnjeni. Podobno se zgodi, kadar se na zavrnitev odzovemo s sovražnostjo. Ljudje ob nas se bodo počutili zavrnjene in nas bodo dejansko zavrnili.
Kako to, da mislimo da smo zavrnjeni, čeprav nismo? Običajno vzamemo razpoloženja in vedenja drugih zelo osebno. Pogosto se to dogaja pri besedilnem sporočanju. Odsotnost govorice telesa, obraznih izrazov in tona glasu ljudi vodi do lastne razlage dogajanja, ko projicirajo svoje strahove in negotovosti v komunikacijo.
Prepoznavanje pravega namena in namere v komunikaciji ovira negotovost, strah pred zavrnitvijo, anksioznost, depresija, egocentričnost in šibka čustvena/psihološka/socialna inteligenca.
Prvi korak pri učenju branja medosebnih situacij je zaznavanje, da imamo močne odzive in da stopimo korak stran od njih. To nas loči od svojih odzivov, da lahko opazujemo sebe, namesto da bi prevladali čustva in notranji dialog. V naslednjem koraku se vprašamo kaj se dogaja s sogovornikom. Z vživljanjem v drugega pridobimo perspektivo. Ta efekt je podoben gledanju nečesa z rahle razdalje, ko vidimo malo več kot če gledamo čisto od blizu. Nekdo nam npr. pove, da znamo biti v odnosu zelo gospodovalni in da zaradi tega čuti strah. Nam se začnejo porajati misli kako nas nihče nima rad in kako smo grozni. V iskrenem pogovoru se nam bo razjasnilo, da trenutki gospodovalnosti niti slučajno ne pomenijo, da nas kdorkoli zavrača ali nas ne želi ob sebi. V najboljšem primeru bomo bolj zaznavali svojo občutljivost na zavrnitev.
V pogovoru je bolje, da čustveno situacijo pri drugem preverimo kot da določimo kako se kdo počuti. Namesto: »Zakaj si žalostna?« vprašamo: »Vidim, da se nekaj dogaja s tabo. Mi lahko poveš kaj več o tem?«
Namigi:
- Premislim ali je odnos zame pomemben ali sem se ujel v iskanje potrditve od drugih. V drugem primeru usmerim pozornost v raziskovanje svojih čustev ob drugi osebi.
- Predvidevam, da je lahko oseba, ki se mi zdi oddaljena ali ni odgovorila na besedilno ali elektronsko sporočilo, prezaposlena.
- Vprašam se kaj dokazuje, da sem zavrnjen. Poiščem vsaj dve različni razlagi, ki bi lahko razložili kaj se je zgodilo. Lahko, da je drugi razmišljal o čem drugem ali se ni zavedal in upošteval mojih čustev. Lahko, da je bil slabo razpoložen ali se je sam počutil zavrnjenega in prizadetega od mene. Lahko, da je bil povsem v svojem svetu.
- Poskušam ponovno postaviti povezanost. Predlagam, da kaj naredim zanj ali zanjo, vprašam kako je ali povem kako to osebo doživljam. to je nekaj povsem drugega kot vprašati nekoga ali je besen name ali da me obtožuje.
- Vadim čuječe, neobsojajoče zavedanje čustev kot so tesnoba, ne-varnost in strah. Svoja čustva opazujem z razdalje in jim dovolim, da so ne da bi jih obsojal. Spomnim se, da so čustvena stanja začasna, kadar jih ne ojačujem s tem, ko se jih bojim, jih premlevam, se nanje zelo odzivam ali jih poskušam potlačiti.
- Čustva zaznam v svojem telesu. Zmanjšam moč hitrih odzivov tako, da si predstavljam kako je okrog čustev postavljena ograja. Ali pa si predstavljam kako postajajo vse manjša in manjša …
Članek Good News if You Often Feel Rejected, Lynn Margolies, Ph.D., povzela s. Polonca M..