Z otroki o pornografiji?!

intrntprttn_irn_event800Spolne zlorabe, posilstva otrok in posilstva med otroki, incesti, pedofilija in druga dejanja pustijo neizbrisen pečat, o katerem mnogi nikoli ne spregovorijo, nosijo pa posledice, ki jih na prvi pogled na bi nikoli povezali s tovrstno ranjenostjo. Ob tragičnih novicah najbrž pomislimo: “Kako grozno!” in pri tem tudi ostanemo. Korak naprej bi bil kako naj dejavno zaščitimo sebe in druge pred čim podobnim. Pedofilija npr. je zmeraj posledica nekajletnega življenja s pornografijo. Medtem, ko se ukvarjamo s posledicami, lahko prehitro pozabimo na razloge oz. vir poškodovanosti.

Sodobna nevrološka znanost v zadnjem času prinaša spoznanja, ob katerih lahko samo še umolknemo od presenečenja nad dogajanjem v možganih in pregovorno “nedolžne” slike v avtomehaničnih delavnicah izgubijo svojo nedolžnost. A danes so te slike v delavnicah ob vseh drugih dražljajih, ki pridejo do nas, ko iščemo novice na spletnih straneh, skoraj neopazne. Odličen prikaz uporabe pornografije in posledic najdemo v Statistiki pornografije.

Kristen A. Jenson, avtorica knjige Good Pictures Bad Pictures: Porn-Proofing Today’s Young Kids, pove v intervjuju o svoji knjigi na spletni strani Integrity Restored, da je bila prvič, ko je slišala o pornografiji, zgrožena nad tem, da gre za zasvojenost. Srečanje z mamo, ki je otroke šolala doma, da bi jih obvarovala pred hudim, ji je dalo življenjsko poslanstvo osveščanja staršev glede pornografije in otrok. Ta mama ji je zaupala zgodbo njenega 17. letnega sina, ki je spolno nadlegoval mlajše brate in sestre, ker je od otroških let gledal pornografijo. Kristen se je naslednje jutro zbudila z vprašanjem: “Kdo mi bo pomagal obvarovati otroke?” Izhajala je iz znanstvenega dejstva, da ta zasvojenost, podobno kot druge, poškoduje možgane.

Vsebina knjiga je napisana tako, da jo lahko uporablja vsak, ne glede na osebno prepričanje ali religijo. Avtorica je želela prikazati kako se lahko o tem sproščeno pogovarjamo z otroki. Najprej morajo starši vedeti kaj pornografija je in jo poimenovati in potem, da je nevarnost, ker lahko povzroči zasvojenost. Nazadnje morajo otrokom dati navodila kako naj se pornografiji izognejo. Starši se sprašujejo kako naj o tem spregovorijo z otroki, ko jih je vendar sram. Avtorica odgovarja, da si tega ne morejo privoščiti, če želijo zaščititi otroke, ker pornografska industrija ne čuti nobenega sramu. Kadar o tem govorimo, nikogar ne prizadenemo. Še več, s tem se okrepimo. Otroke moramo opozoriti na nevarnosti, pa čeprav nam je težko.

In kdaj je čas, da spregovorimo o lepoti telesa, spolnosti in pornografiji? Takrat, kadar ima otrok dostop do interneta. Otrokom povemo, da pornografija pokaže dele telesa, ki jih nikomur ne pokažemo in so zasebni. Pornografija je lahko izzivalna za otroke. Radovedni so, zanima jih. Otroke lahko pornografija zelo šokira, hkrati pa jih pritegne. To jim razložimo tako, da pornografija je privlačna, a da je hkrati tudi strupena. Odločimo se lahko, da je ne bomo gledali.

Kaj naj naredimo, ko otroci pridejo do nas? Kadar otroci vedo kaj je pornografijo in imajo besede zanjo lahko povedo, kadar se srečajo s temi vsebinami. Lahko nas razjezi, a se k njim vrnemo kasneje in se pogovorimo. Otrokom povemo kako pornografija vpliva na možgane. Tako delujemo preventivno. Otroke naučimo načrt ali način soočanja CAN DO.

can-do-plan

C – ZAPREM OČI

A – POVEM ODRASLI OSEBI, KI JI ZAUPAM

N- POIMENUJEM, KAR VIDIM

D – ODVRNEM SVOJO POZORNOST

O – UKAŽEM SVOJIM “MISLEČIM” MOŽGANOM, NAJ BODO ŠEF

Težava pornografije je, da dlje kot jo gledamo, bolj se nam vtisne v spomin. Otroci odvrnejo pozornosti tako, da gredo delat, kar jih veseli: avtomobili, lego kocke … Na tak način vzpostavljajo druge možganske povezave. Pomagamo jim ugotoviti kaj jim najbolj pomaga odvrniti pozornost. Povemo mu, da sicer vemo, da ga to zanima, samo da je zanj dobro tega ne gleda, ker ga uničuje.

Prednost današnjih staršev je, da imajo razlage in razumejo kakšne posledice prinaša pornografija. Z otroki se lahko o pornografiji pogovarjajo. Naši starši niso poznali nevarnosti in niso znali pomagati.

Po poslušanem intervjuju sem hkrati z upanjem, da si bo tudi zaradi te knjige več staršev upalo soočiti svoje otroke s pornografijo in jih tudi pripraviti na lepoto spolnosti, pomislila s strahom na starše, ki se jim to sploh ne zdi pomembno ali pa so morda celo sami zasvojeni s pornografijo. Slednji bodo težko predstavili svojim otrokom, da pornografija uničuje ne samo možgane, ampak tudi odnose.

mag. Polonca Majcenovič, zakonska in družinska terapevtka