Držati se novoletnih zaobljub? Nič težjega! Nehati z alkoholizmom, kajenjem trave, besnimi izpadi, kadar čutimo jezo …? Težko je spreminjati navade, ker je to naše znano in varno okolje ter se vse v nas upira kakršnikoli spremembi, pa čeprav dobri. Včasih se zdi, da je želja po spremembi premalo.
Zakoncem na terapiji redno povem, da je dobro imeti ob sebi druge zakonce ali osebe, ki njun odnos podpirajo. So mar prijatelji, ki opazujejo nespoštljivost v odnosu, cinično “zabijanje” in vedenje, ki odnose ruši, res pravi prijatelji? Nekdo, ki podpira prevaro v odnosu, mi ne bo pomagal ostati zvest. Počasi bom začel verjeti nečemu, čemur sploh nočem verjeti. Nekdo, ki se bo norčeval iz mojih vrednot, mi ne bo nikoli v pomoč. Kako to?
Ljudje okrog nas imajo veliki vpliv na naše življenje v dobre in slabem pomenu. Za ustvarjanje dobrih navad, kar zna biti cel življenjski projekt, stoji naša nevrobiologija, natančneje medosebna nevrobiologija. Elisha Goldstein v prispevku natančneje razloži ozadje le-tega.
Večina od nas meni, da smo edina avtonomna bitja, ki delujejo zgolj na podlagi svoje lastne volje. Znanstveniki so nasprotno prepričani, da smo soodvisni z okoljem in da naši možgani ustvarjajo nenehno presojajo na podlagi notranjih in zunanjih vzrokov.
Albert Einstein: »Človeško bitje je del celote, ki smo jo poimenovali vesolje, časovno in prostorsko omejen del. Izkuša samega sebe, svoje misli in občutja kot nekaj, kar je ločeno od drugega, neke vrste vidno zablodo svoje zavesti. Ta zabloda je za nas kot zapor, ki nas omejuje v naše osebne želje in naklonjenost do najbližjih ljudi. Naša naloga bi morala biti, da bi se osvobodili tega zapora s širjenjem kroga sočutja, da bi lahko objeli vsa živa bitja in vso naravo v njeni lepoti.«
Zasvojeni mora odnesti droge iz svojega doma in začeti spreminjati odnose. Pred leti je raziskovalka Marian Diamond naredila raziskavo, v kateri je dala tri miši v tri različne kletke. V eni so bile igrače in tovariši za igro, v drugi tovariši za igro in v tretji ni bilo ničesar. Po nekaj tednih je imela miš v kletki z igračami in tovariši za igro debelejšo možgansko skorjo, ki je povezana z višjimi funkcijami kot je npr. kognitivno procesiranje. Miš v kletki brez igrač in brez tovarišev za igro je imela najtanjšo skorjo.
Okolje ne vpliva samo na naše vedenje, ampak tudi na možgane, ki vplivajo na naše vedenje.
Okolje mora zato podpirati razbijanje slabe navade ali ustvarjanje nove. Osebe imajo pri tem največji vpliv. Dan Siegel zatrjuje: »Struktura in delovanje razvijajočih se možganov je odvisna od tega kako izkušnje, še zlasti tiste v medosebnih odnosih, oblikujejo genetsko programirano dozorevanje živčnega sistema.« Naši odnosi imajo največji vpliv na razvoj in delovanje možganov. Psihologa Nicholas Christakis in James Fowler sta dokazala, da so stvari, ki jih delamo, in to kako se počutimo povezane z debelostjo, osamljenostjo in srečo.
Za uresničevanje katerekoli spremembe v našem življenju je bistveno poiskati ljudi, ki si želijo nekaj podobnega. Sami tega ne zmoremo.
Začnimo z odnosi. Naredimo si seznam oseb, s katerimi preživljamo svoj čas. preverimo kdo so osebe, ki jih zanima sprememba, ki jo želimo narediti. S temi osebami se dogovorimo, da se bomo npr. enkrat tedensko na nek način povezali in drug drugega podprli.
Razširimo svoje odnose. Okrog nas so ljudje, ki si želijo podobnih sprememb. Poiščimo jih.
Kadar želimo stopiti iz kolesa za hrčke in premagati negativne prehranjevalne navade, depresijo, začeti z redno molitvijo, živeti bolj z namenom, biti bolj učinkoviti in osredotočeni ali kakorkoli že želimo – nič ni bolj močno kot vpliv ljudi. To je preprosta modrost, ki jo podpira znanost.
s. Polonca Majcenovič, zakonska in družinska terapevtka
Vir: http://blogs.psychcentral.com/mindfulness/2016/12/the-interpersonal-neurobiology-behind-making-habits-stick/