Ranljivost v odnosu


“Izbrati pogum in biti ranljiv, ne pomeni, da nas ni strah,

ampak pomeni, da smo dovolj pogumni, da ljubimo, kljub strahu in negotovosti.”

                                                                                                                           (Brene Brown)

                  

Ljudje smo ustvarjeni za odnose. Hrepenimo po bližini, povezanosti in vstopamo ter živimo v odnosih: družinskih,  partnerskih, prijateljskih …

Raziskave kažejo, da čutimo največ ljubljenosti, spoštovanja, bližine, zaupanja v globokih intimnih odnosih. Ranljivost je tista moč, ki omogoča povezanost, gradi zaupanje, ustvarja bližino in daje občutek pripadnosti. Biti ranljiv pomeni dovoliti si biti to kar si, v vsej svoji pristnosti. Pomeni biti pogumen in govoriti o sebi, svojih mislih, željah, sanjah, pa tudi o bolečini, negotovosti, strahu. Ranljivost pomeni: »Tukaj sem – z vsem kar sem, tudi z mojimi skrivnostmi, strahovi, negotovostjo. Bodi previden, vse to je dragoceno.« in vabi: »Vidim te, varno je, lahko z mano deliš vse kar doživljaš, tudi svoje strahove, skrivnosti …«

Veliko ljudi razume ranljivost kot nekaj šibkega in se zaradi strahu pred bolečino zavarujejo pred ranljivostjo, tako da ne govorijo o svojih čutenjih. Biti morajo »močni«, zato zaprejo vrata svojega čustvenega sveta in ne dovolijo bližine, saj  lahko boli. Če zapremo vrata in se zavarujemo pred ranljivostjo, se zavarujemo pred bolečino. Vendar pa zapremo vrata tudi ljubezni, intimnosti, povezanosti. Govoriti o sebi, odpreti svoje srce drugemu in dovoliti, da me spozna v moji globini ni enostavno in zahteva veliko truda in moči. Izkušnje iz preteklosti, ki so nas prizadele (konflikti, prelomljene obljube, nerazumevanje …) so ovira za ranljivost, saj prinašajo strah pred novo bolečino. Ranljivost je odprtost za izkušnje, ljudi, negotovosti in je včasih polna strahu, a vedno pogumna. Občasno nas zaboli, vendar pa je bolečina del vsakega odnosa.

V odnosu, ko zakonca, partnerja delita svoje misli, čutenja, doživljanja njuna ranljivost poglablja intimnost  in vodi do globlje čustvene povezanosti. Seveda, pa morata oba partnerja dati prostor svoji ranljivosti. Velikokrat to pomeni razvijati in učiti se novih veščin komunikacije v odnosu; govoriti o sebi, dati prostor drugemu in ga poslušati. Posebej v odnosih, kjer so prisotni nerazrešeni ali težki konflikti, nezaceljene rane ali bolečine, zamere in odtujenost je težko biti ranljiv in govoriti o sebi, slišati drugega. V takih primerih je priporočljiva strokovna pomoč zakonskega in družinskega terapevta, ki pomaga paru vzpostavljati nov način komunikacije, ustvarjati prostor za ranljivost in rast v odnosu.

mag. Kornelija Ferčak Folnovič, zakonska in družinska terapevtka

 

Literatura:

Brown, B. (2012). The Power of Vulnerability: Teachings on Authenticity, Connection, & Courage.