• Mama me kliče večkrat dnevno.
  • Telefonski pogovor odlagam kolikor dolgo le lahko. Vem, da jo to prizadene, a vem da ne ve kako zadušljivo in žalostno se počutim, čeprav sem vsa potopljena v krivdo. Kje sem podpisala, da bom njen čustveni partner?
  • Želim si, da bi mi pustila živeti moje življenje.

Razlogi za preveliko čustveno vpetost mam v življenje njene hčerke segajo od osebnostnih motenj do različnih kulturnih pričakovanj. Če ima mama narcisistično osebnostno motjo, mejno osebnostno motnjo ali je zasvojena, je lahko njena hčerka uglašena z vlogo dobre hčerke.  Kot takšna nosi vse čustveno breme, ki ne bi nikoli smelo biti njeno.

Kako se to zgodi?

Včasih je mama razvezana, ločena in se kasneje ne znajde v partnerstvih. Včasih je mama v odtujenem odnosu s svojim možem in ima vzorec iskanja čustvene podpore pri svoji hčerki. Kadar mama želi, da bi bila hčerka njen prvi čustveni partner namesto partnerja ali sovrstnika, moti hčerkino čustveno rast. Zaradi tega se hčerka počuti krivo, ker odrašča in zapušča dom.

Iskanje takšne bližine pri hčerki se imenuje postaršenje in hčerki onemogoča, da bi v polnosti živela svoje življenje.

Kadar ima mama resne psihološke težave, jih rešuje z zdravili, in se počuti ogroženo, kadar se ji hčerka umika. Začne jo okrivljati in naredi vse, da bi bila hčerka pod njenim vplivom. Tiho pravilo je, da je hčerka odgovorna za mamino čustveno dobro počutje.

V vsakem primeru se te hčerke počutijo krive zaradi svojih naravnih prizadevanj za samostojnost. Če je mama v skrbeh in zaskrbljena in je njena hčerka prevzela vlogo dobre hčerke, se je hčerka ujela na nezdravem mestu. Namesto da bi se na zdrav način ločila od mame, uresničuje mamine potrebe.

Kaj to pomeni za hčerko, ki se povezuje s svojim življenjskim partnerjem? Ko hčerka zapusti dom in se na zdrav način loči od mame in očeta, prenaša svojo osnovno čustveno povezanost s staršema v odnos s svojim partnerjem. Mamina naloga je, da hčerki dopusti, da odraste in se poslovi. Odhod in slovo je nujna razvojna naloga tako za odraslo hčerko kot njeno mamo. Če se to ne zgodi, odrasla hči ne bo mogla v celoti vlagati v njen odnos z odraslim partnerjem. Ta prenos je ključnega pomena za zdravje novonastalega partnerstva.

Mamina naloga je spustiti in sprejeti njeno hčerko. Hčerka se mora povezati in spoznati čustvene potrebe svojih vrstnikov. Z vrstniki vzpostavi enakovreden odnos in pusti svojo vlogo otroka.

Odhod od doma in ustvarjanje lastnega doma je zdrava pot, ki je tlakovana hkrati z izgubo in z zadovoljstvom. Izpuščanje je pot do rasti. Kadar se odrasle hčere počutijo odgovorne za dobro čustveno počutje svojih mama, trpijo. Hčerka sicer lahko skrbi čustveno za svojo mamo, vendar v globini čuti, da nekaj ni v redu. To čustveno breme hčerkam preprečuje, da bi se zdravo ločile od svojih mam.

povzeto po When Mom Looks to Her Daughter To Be Her Emotional Partner- Why This Is a Problem

pripravila mag. Polonca Majcenovič