Ženske po partnerjevi prevari

Ali je možna postravmatska rast po prevari v odnosu? Raziskava, o kateri bomo zapisali nekaj ključnih spoznanj, se je posvetila navzočnosti postravmatske rasti pri ženskah, ki so doživele prevaro v odnosu ali odnosno prevaro, kot jo poimenujejo raziskovalci. Raziskava se je osredotočila na dojemanje prevare in dejavnike, ki pospešujejo postravmatsko rast. Rezultati so pokazali, da so nekatere ženske doživele prevaro kot travmatični dogodek vse do te mere, da so imele diagnozo posttravmatske stresne motnje (PTSM).

V zadnji izdaji DSM-a (Diagnostic and Statistical Manual, 2013) so se spremenili kriteriji za PTSM. V preteklosti je moral biti razlog za travmo življenjsko ogrožajoč dogodek, kar danes več ne velja.

Izpostavljenost dejanski ali zagroženi smrti, resni poškodbi ali spolnemu nasilju na en (ali več) načinov:

  1. Neposredna izkušnja travmatičnega dogodka (dogodkov).
  2. Osebna navzočnost pri travmatičnem dogodku (dogodkih), ki so se zgodili drugemu.
  3. Seznanitev s tem, da se je travmatični dogodek (dogodki) zgodil (so se zgodili) bližnjemu družinskemu članu ali bližnjemu prijatelju. V primerih dejanske ali zagrožene smrti družinskega člana ali prijatelja.
  4. Izkušnja ponavljajočega se ali ekstremnega izpostavljanja podrobnostim travmatičnega dogodka, ki vzbujajo odpor (npr. prvi odgovorni, ki zbirajo človeške ostanke; policisti, ki so redno navzoči pri podrobnostih otroške zlorabe). Opomba: Kriterij A4 se ne uporablja v primerih izpostavljenosti preko elektronskih medijev, televizije, filmov ali fotografij, razen, če je ta izpostavljenost povezana z delom.

Namen raziskave je bil ugotoviti navzočnost posttravmatske rasti pri prevaranih ženskah. Osredotočili so se na vprašanja:

  1. Ali ženske doživijo prevaro kot travmatični življenjski dogodek?
  2. Ali je mogoče pri ženskah, ki poročajo o simptomih travme, zaznati znamenja posttravmatske rasti?
  3. Ali igra časovna oddaljenost kakšno vlogo pri posttravmatski rasti in še posebej, če prisotnost PTSM umirja odnos?
  4. Če se pojavi posttravmatska rast, katere vire moči ženske prepoznajo kot pomoč pri spodbujanju te rasti?

Ugotovitve:

Prevara kot travma

Rezultati so pokazali, da je velika večina udeleženk doživela prevaro v odnosu kot »zelo travmatično« in da jih je imela več kot 60% kriterije za PTSM. Ne glede na tip prevare, npr. masturbacija, pornografija, afere itn., je to dejstvo, ki bi ga morali svetovalci nujno upoštevati. Ženskam ne pomagajo nasveti kot so npr. »odpusti mu in pozabi preteklost«, zapusti svojega partnerja«, »nikoli se ne bo spremenil«, »pornografija se ne pojmuje kot prevara«. Prav tako prevarani ženski ni v pomoč, kadar se svetovalec/terapevt zgraža nad njenim partnerjem in mu pripisuje različne namene ali celo diagnoze. Pri obravnavi ni pomembna samo prevara, ampak je pomembno tudi soočenje s celotno psiho-socialno-seksualno zgodovino osebe.

Posttravmatska rast

Rezultati raziskave so pokazali, da posttravmatska rast (nove možnosti, odnosi z drugimi, osebna moč, duhovna sprememba, spoštovanje življenja) ni “samo verjetna”, ampak “verjetna”. Strokovnjaki lahko spodbujajo proces posttravmatske rasti medtem, ko ne zmanjšujejo stiske, ki jo je povzročila travma. Mogoče je dvoje hkrati: spodbujati in ne zanikati, vendar je potrebno biti previden, da prehitro spodbujanje k rasti ne pomeni zmanjševanja stiske ali da odlašanje s spodbudo k postravmatski rasti pomeni, da se klient »zatakne« v travmi prevare in se ne more premakniti naprej. Bolj kot posamezniki dojemajo prevaro kot travmo, bolj občutijo spremembe temeljnih prepričanj in vrednot, kar je pozitivno povezano s posttravmatsko rastjo. Na podlagi teh rezultatov je dobro, da terapevti preverijo klientove vrednote kot ključno pomoč pri obravnavi prevare. Npr. »Vsega sem kriva jaz«, ali »Ne zaslužim si tega odnosa,« ali »Prevara se mi je zgodila, ker slaba oseba.« V teh primerih so ustrezna vprašanja: »Kako je preva vplivala na vašo vrednost ali to, kar pomenite vašemu partnerju?« ali »Ali krivite sami sebe za partnerjevo prevaro?« Klient ima s tem možnost preokvirjanja celotne zgodbe, ki se je zgodila. Ob terapevtu lahko poglobi pomen in moč bolečine ter ovrednoti proces spremembe, ki pogosto sledi travmi in trpljenju.

Zelo uporaben terapevtski način pri premagovanju posledic travme je terapevtska skupina, v kateri lahko udeleženke zadostijo potrebi po skupnosti, premagujejo izolacijo in se učijo.

Čas kot dejavnik posttravmatske rasti

Časovna oddaljenost od travmatičnega dogodka ali dogajanja zmanjšuje negativne odzive. Za ženske, ki so imele simptome PTSM, je bila časovna oddaljenost od prevare pomembna. Zelo travmatizirane posameznice lahko čez nekaj časa razvijejo več posttravmatske rasti kot posameznice, ki prevare niso doživele kot travmo. Za soočanje s čustvi in prebolevanje prevare je potreben čas. Dobro je, da kmalu po prevari odložimo pomembne odločitve, kot so npr. ločitev, ločeno bivanje, sprememba službe. Nič nenavadnega ni, kadar klienti predčasno sklenejo terapevtski proces, kadar se njihova čustvena bolečina ne poleže dovolj hitro. Rezultati te raziskave spodbujajo kliente k temu, da naj vztrajajo v terapevtskem procesu, saj prav vztrajanje vodi k razvoju posttravmatske rasti. Partnerji, ki so prevarali, si običajno želijo, da bi njihova partnerka hitro prebolela bolečino prevare in šla naprej ter ponovno zaupala. Zanje je pomembno, da razumejo intenzivnost travme in pomen časa v procesu zdravljenja.

Viri za spodbujanje posttravmatske rasti

Skoraj polovica žensk je poiskala pomoč takoj po prevari, 29% je čakalo pol leta ali dlje. Odlašanje bi lahko pojasnili s sramom, ki ga čutijo prevarane ženske, in nepoznavanjem vpliva, ki ga prevara na njihovo življenje. Več kot polovica žensk je prepoznala, da jim je bila individualna in partnerska terapija v pomoč po prevari. Za pare, ki želijo ostati skupaj, je umetnost uravnotežiti individualno in partnersko terapijo. Nekateri namreč v začetku procesa namenoma za nekaj časa živijo ločeno (v skupnem domu ali izven doma), kar zahteva kombinacijo obeh terapij.

Nekaj, kar so ženske prepoznale kot zelo koristno je bil proces popolnega partnerjevega razkritja v terapevtovi navzočnosti. Namen tega je ponovno vzpostavljanje zaupanja. Prevarani partner pogosto išče nove informacije, da bi si sestavil resničnost kot sestavljanko, vendar to zmeraj ne pripomore k vzpostavljanju zaupanja, saj ostajajo vprašanja ali je še kaj, kar partner ni povedal. Proces popolnega razkritja je kompleksen in zmeraj neprijeten tako za klienta kot tudi za terapevta, a je pomemben del procesa okrevanja.

47% žensk je zapisalo, da jim je bil v pomoč psihoedukativni material, kot je npr. biblioterapija (knjige), spletterapija (gradivo na spletnih straneh) in druge informacije o odnosih, prevarah, travmi, temeljnih prepričanjih in vrednotah …

Rezultati te raziskave so torej pokazali, da je posttravmatska rast prevaranih žensk povezana s časovno oddaljenostjo od prevare, z uporabo raznih virov in s terapijo. Ženske, ki so imele simptome PTSM so sčasoma doživele višjo posttravmatsko rast kot ženske, ki niso imele simptomov PTSM. Posttravmatska rast namreč ne pomeni, da hkrati tudi ne čutimo stiske.

mag. s. Polonca Majcenovič

Povzeto po Posttraumatic Growth in Relationally Betrayed Women