Dočakali smo poletje in z njim tudi čas dopustov, počitnic. Večina se nas veseli poletnih dni, ko si lahko malo oddahnemo od vsakdanjega delovnega ritma in skrbi ter preživimo več časa bolj sproščeno, z manj obveznostmi. To je tudi čas, ko smo lahko več skupaj z družino in ljudmi, ki jih imamo radi, ko lahko počnemo tisto za kar nam čez leto zmanjkuje časa.
Nemalokrat se zgodi, da poletni čas prinese tudi skrbi, kje preživeti počitnice, katere domače in/ali tuje kraje obiskati, ali si jih sploh privoščiti … In nemalokrat se zgodi, da ta čas, ki si ga tako želimo preživeti skupaj z najbližjimi, prinese razočaranja in nesporazume. Naenkrat se zazdi kot da se ne bi znali pogovarjati, da imamo različna pričakovanja in želje. Čeprav so nam dnevi dopustov in počitnic namenjeni, da bi se spočili in nabrali novih moči, se lahko zgodi, da postanejo čas, ko iščemo nekaj, kar bi nas osrečilo, a tega ne najdemo. (več …)
Drama Metulji cirkus (kratko dramo si lahko ogledamo v dveh delih: I in II.) o srečanju moža brez okončin Willa (Nick Vujičić) in direktorja Metuljega cirkusa, g. Mendeza. Willa, zaposlenega v nekem drugem cirkusu, g. Mendezu predstavijo kot sprevrženost narave: »Sam Bog mu je obrnil hrbet!« Osupli gledalci z začudenjem in pomilovanjem zrejo nenavadnega človeka. G. Mendez stopi k njemu, ga pogleda v oči in reče: »Čudovit si!« Na enak način je še pred Willom zagledal lepoto osebe v zavrženih in trpečih, ki blestijo v njegovem cirkusu. Ponudil jim je priložnost, da zaživijo sanje, ki jih v življenjski stiski niti sanjati niso upali. Pot so sreče jim je pokazal na nevsiljiv in jasen način, tako da so mogli potem tudi sami druge osrečevati in jim na pravi način pomagati v stiski.
Osebnostne poteze g. Mendeza navdušujejo morda še najbolj, če opazujemo igralce v njegovem cirkusu. Zelo posebne, a hkrati zelo vsakdanje življenjske zgodbe imajo. Kot ponosen in radosten direktor je g. Mendez dal svojim ljudem vedeti, da se ni treba ustaviti niti pred ovirami, ki se jih ne da odstraniti. Ne starost, ne telesna iznakaženost, ne moralna zavrženost, ne zasvojenost ne morejo osebi vzeti dostojanstva. (več …)
15. maja bomo obhajali svetovni dan družine. Nekoč sem nekje našla zgornjo pesem, ki me je nagovorila in sem jo želela vključiti v to razmišljanje. Dom. Kaj se v nas prebudi, ko slišimo besedo »dom«? Toplina, sprejetost, varnost, vonj po domačnosti, po svežem kruhu … Zelo različna občutja.
Dobrodejno je imeti dom, varen pristan, kjer je zaupanje, spoštovanje in iskrenost, kjer je varnost in smo lahko to kar smo, smo lahko tudi ranljivi. Kje drugje bo ta varnost, če ne doma, v zakonu in v družini? (več …)