E-mesečnik Družinskega centra mir

Strpnost

V mesecu novembru (16. novembra) med drugim obhajamo tudi mednarodni dan strpnosti.  Ne želim se spuščati v razpravo o politični (ne)strpnosti ali (ne)strpnosti ob kakšnem splošnem družbenem vprašanju.  V mislih imam predvsem potrebo po strpnosti do samega sebe in svojih najbližjih.  Ob tem ne morem iti mimo osebne odgovornosti za uravnavanje čustev, predvsem jeze.

Kaj je strpnost? Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeli, da je strpen tisti, ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje.  Strpnost je torej sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših. To pa še ne pomeni splošnega odobravanja vsega okoli nas.  Strpnost je v tem, da dopuščamo ljudem, ki so okoli nas, da razmišljajo in verjamejo po svoje. To ne pomeni, da jim ne smemo povedati, kaj mi mislimo ampak, da sprejemamo svojega bližnjega takega, kot je. Viktor Frankl pa je zapisal: “Da sem strpen, to ne pomeni, da se strinjam z vero drugega. Pač pa pomeni, da drugemu priznavam pravico verjeti in ubogati njegovo lastno vest”(V. Frankl, Volja do smisla. MD, Celje 1994, s. 62).

Ko razmišljam o strpnosti, se ne morem zadovoljiti z golim prenašanjem drugega, njegovega bivanja, mišljenja, čustvovanja in delovanja. Tudi sama zase si namreč ne želim, da bi me moji bližnji le prenašali. Želim si spoštovanja in sem poklicana, da spoštujem. To pa je veliko globljo kvaliteta človeka. Lahko bi rekla, da je sinonim za ljubezen ali še bolje je to eden od načinov utelešenja oz. konkretizacije ljubezni.

Kadar se mnenje, čustvovanje in delovanje drugega ne sklada z našim, prihaja do konflikta in napetosti. Ob tem se rodi jeza, s katero skušamo obvarovati lastno ogroženost oz. ogroženost našega mišljenja, čutenja in delovanja. Nevarno je, da se jezi povsem prepustimo oz. da ji dovolim prosti tok. Afekt jeze nas preplavi in ob tem ne vidimo več drugega in ga tako tudi ne zmoremo več spoštovati.  Za ta afekt je odgovoren tisti, v katerem se prebuja, in ne tisti, ki ga nevede prebuja. Naloga vsakega od nas je regulacija ali obvladovanje afekta, da z njim ne škodujemo ne sebi, ne drugemu. Vredno se je vprašati: Zakaj sem ob mnenju, čustvovanju ali delovanju drugega ogrožen in se moram braniti? Zakaj me prav to tako vznemirja in jezi? Kaj se pravzaprav skriva pod oz. za  to jezo in jo napaja? Ogroženost se lahko prebuja tudi iz lastne negotovosti, iz nezaupanja vase, iz preteklih negativnih in bolečih izkušenj ipd. Tudi za to je v prvi vrsti odgovoren vsakdo sam, da se s tem sooči in predela, sam, s strokovno pomočjo in darom odrešenja. Prepričana sem, da bo med nami veliko več strpnosti, ko bo  vsakdo prevzel odgovornost za regulacijo svoje jeze in bo na mesto afekta jeze postavil  spoštovanje.  S tem se bo zmanjšalo nasilje in življenje mnogih, predvsem nedolžnih žrtev, bo veliko lepše.

s. Veronika Verbič, zakonska in družinska terapevtka

Vabimo vas:

Jesen je tukaj in v Družinskem centru mir smo razširili paleto programov. Vabimo vas, da se vključite  v naše programe, ki  so namenjeni reševanju osebnih stisk in osebnostni rasti. Morda tudi poznate koga, ki bi potreboval ali si želel tovrstno podporo. Vključite se lahko v:

–          terapevtsko skupino mir

–          zakonsko skupino

–          večere za starše

–          skupino za osebe z motnjami hranjenja

–          skupino za samopomoč mamam samohranilkam in razvezanim

–          individualno, zakonsko ali družinsko terapijo

Skupine se bodo srečevale od 15. septembra 2012 do 15. junija 2013. Vanje se lahko vključite tudi kadarkoli med letom. Srečanja bodo ob večerih v prostorih Družinskega centra mir.

Prvi ponedeljek v mesecu ob 20.00 nam lahko prisluhnete na Radiu Brezje. V decembru boste lahko prisluhnili pogovoru o praznikih, v katerem bodo spregovorili tudi mladi. V januarju bo tekel pogovor o terapevtski skupini mir.

Družinski center mir sodeluje in pripravlja odgovore na vprašanja o odnosih, starševstvu, vzgoji za spletno stran Ringaraja.net.

Z začetkom leta 2012 se je prepolovila finančna podpora Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve delovanja Družinskega centra mir. Konec februarja smo bili primorani dvigniti prispevke uporabnikov za 5 evrov. Priporočamo se za donacije in vam bomo hvaležni za vsak, tudi manjši dar, ki nam ga boste namenili. Tako bomo lahko še naprej pomagali družinam, parom in posameznikom v stiski. Na spletno stran smo postavili obrazec za donatorje in natančnejši opis našega delovanja.

Tagged on:
Call Now Button