Družinski center mir

December 2013

Vedno več luči

Advent, adventni venček, prva, druga, tretja in četrta svečka … Vedno več svetlobe, vedno več luči. Kje? V že sedaj božično okrašenih in razsvetljenih izložbah trgovin in veleblagovnic, na praznično razsvetljenih ulicah, v dnevnih sobah naših stanovanj, v naših družinah, v medsebojnih odnosih, v naših srcih – kje?

Lučke v izložbah in na ulicah v nas sicer prebujajo prijetna čustva pričakovanja bližajočih se praznikov. Vendar so to le površinska čustva, ki se kaj hitro zgubijo. Sporočajo pa nam, da hrepenimo po luči. Si upamo prižgati luč v nas in v naših medsebojnih odnosih? Si upamo osvetliti naše notranje življenje in naše odnose? Si to upamo vsaj v odnosih z bližnjimi, kjer je več varnosti? Strah nas je. Čutimo, da se bo v tej luči razodelo tudi tisto, kar je najbolj naše, kar je ranljivo. Bojimo se, da bomo zopet nemočni, da nas bo zopet sram, da bo zopet bolelo …

Da, tvegano je. In vendar smo povabljeni, da za poglobitev kvalitete našega življenja in naših odnosov stopimo na to pot tveganja. Prav v tem adventnem času, prav v tem času pred božičem, da bo potem to res praznik odrešenja.

Sveče na adventnem vencu se prižigajo postopoma, vsak teden ena več. Naj bo ta postopnost tudi v osvetljevanju naše globine v odnosu z Bogom, v odnosu z možem/ženo, v odnosu otrok s starši, v odnosu s prijatelji … Ta postopnost  nam daje varnost. Upoštevajmo jo kadar nam drugi osvetljuje svoje globine in kadar mi svoje drugemu.

Saj razumemo, da beseda o osvetljevanju ne pomeni kaj drugega, kot postopno razodevanje, razkrivanje samega sebe, svojih čutenj, svojih misli, svojih spominov … Preprosto gre za pogovor, ki je globlji od pogovora o vsakdanjih obveznostih ali o vremenu, o politiki ali dogajanju v soseski.

Vse to razodevanje pa je z enim samim namenom: z namenom odrešitve. Mislim, da je že vsakdo od nas kdaj izkusil odrešitev, ko je o nečem težjem ali globljem spregovoril z zaupno osebo. Rada bi vas povabila, da se v tem adventnem času odprete tej izkušnji odrešenja. Še več, rada bi vas povedla še v izkušnjo odrešenja, ki jo daje On, ki prihaja, Bog, ki za naše odrešenje postane človek. To je sporočilo adventa in božiča, to je luč upanja, ki se nam je ni treba bati. Dovolimo ji, da nas napolni, osvetli in odreši. Nato pa jo ponesimo v svet.

s. Veronika Verbič, zakonska in družinska terapevtka

Vabimo vas:

Podporna skupina za starše samohranilce in razvezane ima srečanja vsaj 1. In 3. torek v mesecu. Lahko se še vključite.

V januarju in februarju pripravljamo Večere za starše, ki bodo potekali vsako drugo sredo.

Zbiramo prijave.

Nekaj prostih mest je še v drugi zakonski skupini, ki ima srečanja prvo in tretjo sredo v mesecu, od 18.00 do 19.30 ure v prostorih Družinskega centra mir. Tema srečanj: Ljubezen in spoštovanje. Vabljeni zakonci in pari, ki želite hoditi po poti rasti v odnosu.

Vsako tretjo soboto ob 11.00 nam lahko prisluhnete na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, za danes in jutri. Z zakoncema Vido in Boštjanom Zemljičem bo oddaje pripravljala s. Veronika Verbič. Oddajam lahko prisluhnete v arhivu.

Družinski center mir sodeluje in pripravlja odgovore na vprašanja o odnosih, starševstvu, vzgoji za spletno stran Ringaraja.net.

V torek, 10. 12. 2013 ob 18.00 bo v Info točki Evropske prestolnice mladih okrogla miza s temo Odhod od doma.

Družine, vključite se lahko v adventno akcijo, ki jo pripravlja Zavod iskreni.net.

Prisluhnete lahko posnetkom Nikodemovih večerov v Mariboru in v Ljubljani.

Oglejmo si:

Družine, ujemite trenutek

Odkrito o nasilju v družini

Duhovni vikend v Kančevcih. Z Boštjanom sva se odpravljala na duhovne vaje sredi selitve in mnogih opravil, ki sva jih imela. Vlekel naju je navdih ali želja, vseeno si vzeti čas skupaj s prijatelji za ta skupni čas v paru in zakonski skupini. Kot nameček je Gospod potrdil ta navdih, da bi kljub gneči šla na duhovne vaje, s tem da se je ravno v tistem hipu od nekje skozi okno zaslišala pesem ‘Za prijatelje si je treba čas vzet’, se poveselit’ in znat’ kdaj potrpet’. Tako sva odrinila.

Duhovni vikend je skoraj popolnoma sovpadel z najino deseto obletnico poroke. Tako mi ostaja primerjava dveh slik. Najine poročne, na kateri sva pozirala fotografu. Bila sva lepa in toliko vesela, kolikor sva takrat lahko bila, mlada in polna upanja ter zagona. Druga slika pa je nastala tukaj, v Kančevcih in je predvsem spominska. Tukaj pa sva sedela v jesenskem soncu in si znova izpovedala tokrat novo, dopolnjeno poročno obljubo. Vem, da sem bila tokrat še bolj pristna, otroška in odprta za humor. Ta obljuba je nastala spontano, iz naju in sva si jo podelila drug drugemu kot nekaj res dragocenega, sedaj, ko se bolje poznava in sva si bolj domača, ko sva prehodila en del poti skupaj, šla skupaj skozi preizkušnje, hkrati pa si puščava več ustvarjalnosti in svobode. Tako je vedno lepše biti skupaj, bolj preprosto, očiščeno in pristno.

Hkrati pa mi ostaja zelo lep spomin na našo skupnost prijateljskih parov, to, da smo cerkev in da smo lahko dobri prijatelji. Ves čas duhovnih vaj smo imeli podporo in blag nasmeh sestre Veronike, ob kateri smo imeli možnost izreči svoje misli, vprašanja, komentarje, bil je prostor tudi za humor. Pripravila nam je smernice, mi pa smo lahko v to vstopali vsak na svoj oseben način, za vsakogar je bila priložnost za sodelovanje. Blagor nam, mi ob tem pride na misel, da imamo to skupino in da smo tako ljubljeni, kakor pravi Sveto pismo: ‘Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil’ (Ef 2, 4). Tako smo lahko ‘domačini pri Bogu’ (Ef 2, 19) in med seboj. Hvala ti, Bog. (Vida in Boštjan)

__________________

Duhovne vaje so nama prinesla nova spoznanja o solidarnosti in dobrodelnosti ter drug o drugem. Izrekla sva si tisto kar si brez tega duhovnega vikenda ne bi. Zbližala sva svoje poglede. Spoznala sva, da dobrodelnost izvira iz ljubezni, ljubezen pa je odločitev, zato sva si izrekla zavezo dobrodelnosti in solidarnosti, ki jo bova udejanjala tukaj in zdaj v najinem zakonu.  Nabrala sva si tudi novih moči, ki jih potrebujeva v vsakdanjem stresu ter vrvežu življenja. Hvaležna sva ostalim zakonskim parom, da so svoje izkušnje in poglede delili z nama. Še posebej pa sva hvaležna  sestri Veroniki za to izkušnjo, ki sva je bila deležna med drugim tudi v prečudoviti naravi in njeni lepoti. Ponovno se čutiva bolj povezano. (zakonca Kozel)

___________________

Od 8. do 10. oktobra so v Kančevcih potekale duhovne vaje za zakonce z naslovom Skupaj zmoreva – dobrodelnost in solidarnost v družini, kar je tudi v skladu s temo letošnjega pastoralnega leta. Vaje je vodila s.Veronika Verbič, devet parov pa nas je vneto sodelovalo in se poglabljalo v pripravljene sklope. V tišino smo vstopali ob uvodnih spodbudah, svetopisemskih odlomkih in zastavljenih vprašanjih. Osebno meditacijo smo dopolnjevali s pogovorom v paru, izmenjavo misli v skupini in druženjem v prostem času ter skupnih obrokih. V teh trenutkih sva si bila še posebej blizu in začutili smo tudi drug drugega ter delovanje Duha med nami. Najbolj naju je nagovorilo, ko sva delala sezname konkretnih situacij in dejanj, s katerimi sva do sedaj drug drugemu izkazovala ljubezen. Preko tega sva ozavestila, koliko to pripomore, da ljubezen raste in prinaša svežino v zakon.
Vrhunec vikenda je bila sveta maša, po njej pa je vsak par imel zmenek, na katerem si je medsebojno izročil osebne zaobljube dobrodelnosti in solidarnosti v zakonu in družini. Iz skupinske slike je razvidno, da smo kar žareli in da nas je ta vikend še bolj povezal v močno zakonsko skupino, ki si zna prisluhniti, pomagati ter živeti vrednoto dobrodelnosti in solidarnosti doma in v družbi. Pri tem nam je lahko v pomoč tudi Kristusov zgled, ki nas je nagovoril ob evangelijskem odlomku umivanja nog učencem.
Zahvala velja Bogu, Svetemu Duhu in Centru Mir, še posebej s.Veroniki, ki je temo skrbno pripravila in vodila ta vikend osvežitve in poglobitve. Zakonske duhovne vaje želiva negovati tudi v prihodnje. To izkustvo priporočava vsem parom (vsaj) enkratletno. (Natalija in Matej)

Vabljeni!

November  2013

Življenje skozi letne čase

Ko v teh dneh gledam naravo, se čudim njeni lepoti in barvam, ki jih je jesen razlila nanjo.  Drevesa, listje, cvetlice … vse se spreminja. Še ne tako dolgo nazaj smo lahko opazovali zelene poganjke listov in prve spomladanske cvetove. Zdaj s hvaležnostjo obiramo plodove narave in našega dela. Ni minilo veliko časa, narava pa se je spremenila.

Kako zanimivi so letni časi. Vsak je edinstven in vsak ima določen namen, svoj ritem. Pomlad je čas, ko nastaja življenje, ko se vse začne prebujati in živeti. Poletje je čas rasti in oblikovanja, ko narava v polnosti diha življenje. Jesen je čas zorenja in obiranja sadov, zima pa čas počitka in mirovanja. Vse, kar živi, prehaja skozi različna obdobja, ki jih lahko primerjamo z letnimi časi. Tako kot se spreminja narava, se tudi naše življenje: spreminjajo se odnosi in spreminjamo se sami, čeprav velikokrat to opazimo šele čez nekaj časa. Odnosi in različne izkušnje nas oblikujejo in zaznamujejo naše življenje, če si to priznamo ali ne, če se iz njih kaj naučimo, rastemo ali ne. Z vsako življenjsko izkušnjo prehodimo pot letnih časov. Na začetku so novi izzivi, nova spoznanja, nova doživetja, ki jih bolj ali manj v polnosti živimo in ki čez čas obrodijo različne sadove. Nato sledi mirovanje, počitek. Seveda je pomembno tudi to, koliko sami sodelujemo in prispevamo. Če smo dobro pripravili zemljo in skrbno sejali, bo prišel čas, ko bo vse raslo, cvetelo in obrodilo sadove. Več, kot bomo vložili časa, pogovora, sebe v odnos, več sadov ljubezni, zaupanja in spoštovanja lahko obrodi. Vsak odnos pa zahteva pripravljenost in delo obeh partnerjev/zakoncev. Vmes gotovo pridejo tudi težki trenutki, mogoče kdaj neurje ali suša, kjer nekaj umre. To ne pomeni nujno, da je vsega konec, lahko je začetek nečesa novega. V vsaki preizkušnji se lahko rodi nekaj lepšega. Po konfliktu je lahko več bližine in povezanosti, po doživeti bolečini več moči in poguma … Le pripravljeni moramo biti in dovoliti, da se učimo, rastemo in spreminjamo.

Kje in kako začeti? V naših družinah, odnosih, pri sebi. Ko so mater Terezijo vprašali, kaj moramo narediti, da bi širili mir po svetu, je dala zelo kratek odgovor: »Pojdite domov in ljubite svojo družino.« Mir, ljubezen, spoštovanje, odpuščanje … se začnejo pri meni. To, kar mislimo in sejemo v svojem srcu, bomo govorili, delali in delili v svojih odnosih, družinah. Vseh sadov svojih besed in dejanj nikoli ne bomo v polnosti videli, spoznali, lahko pa živimo v veri, da semena ljubezni rodijo sadove ljubezni, dejanja miru še več miru, spoštovanje še več spoštovanja …

mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka

Vabimo vas:

Podporna skupina za starše samohranilce in razvezane ima danes, 5. 11. 2013, prvo srečanje. Lahko nam se pridružite čez dva tedna ali kadarkoli med letom.

V mesecu novembru in decembru pripravljamo Večere za starše.

Nekaj prostih mest je še v drugi zakonski skupini, ki ima srečanja prvo in tretjo sredo v mesecu, od 18.00 do 19.30 ure v prostorih Družinskega centra mir. Tema srečanj: Ljubezen in spoštovanje. Vabljeni zakonci in pari, ki želite hoditi po poti rasti v odnosu.

Vsako tretjo soboto ob 11.00 nam lahko prisluhnete na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, za danes in jutri. Z zakoncema Vido in Boštjanom Zemljičem bo oddaje pripravljala s. Veronika Verbič. Oddajam lahko prisluhnete v arhivu.

Družinski center mir sodeluje in pripravlja odgovore na vprašanja o odnosih, starševstvu, vzgoji za spletno stran Ringaraja.net.

Od 18. do 21. novembra 2013 bodo v Mariboru potekali Nikodemovi večeri.

Priporočamo se za donacije in vam bomo hvaležni za vsak, tudi manjši dar, ki nam ga boste namenili. Tako bomo lahko še naprej pomagali družinam, parom in posameznikom v stiski. Na spletno stran smo postavili obrazec za donatorje in natančnejši opis našega delovanja.