E-mesečnik Družinskega centra mir

autumn-maple-leaf-on-grassOktober  2013

Sinjebradec, Grdi raček, Okostnjakinja, Metulj … so mitološke pripovedi, s katerimi nas Clarissa Pinkola Estés vabi v globine intuicije. V uvodu v mesečnik se bom ustavila pri Okostnjakinji. Ribič jo potegne iz morja in ker se nekako v paniki zapleta in odvleče okostnjakinjo s seboj v svoj šotor. Nekaj časa gleda okostje, ki ga tako pritegne, da ga začne razpletati, postavljati kosti na svoje mesto. Prej je bežal, sedaj se je želi dotakniti. Rdeča nit Estésine knjige je naravni ciklus Življenje/Smrt/Življenje. V današnji kulturi zavračanja smrti in vsega nelepega pomeni sprejetje smrti pogumno dejanje, ki pristoji najbolj vrlim junakinjam in junakinjam. Ali preprosteje povedano – osebam z živim stikom s svojo notranjostjo, z intucijo. Koliki mi na terapijah pripovedujejo kako zahtevno, a hkrati čudovito postane življenje, ko zavrtajo v svojo osebno ranjenost in izvrtajo svoje najgloblje želje! Estésova piše, da samo tistim, ki ljubijo, uspe razplesti kosti narave Smrti, pa če jih je/če nas je ob tem še tako groza. Ljubezen je pripravljena ogledati si kako je smrt sestavljena in samo v ljubezni je mogoče dotakniti se ne-lepega v sebi in drugem. Kadar nelepo zavrnemo, ostanemo zunaj, ostanemo v mrazu. In kaj je nelepo? V knjigi avtorica daje primere nelepega: skrita lakota, da bi bili ljubljeni; zlorabljanje ljubezni; zanemarjanje vdanosti in predanosti; občutek ločenosti od duše; psihološke bradavice; nesporazumi; otroške fantazije. Podobno kot lahko stopetdesetim psalmom dodamo še svoje stoenainpetdesetega in še kakšnega več, lahko vsak zase dodaja nelepo v svojem življenju, vezano na preteklost, sedanjost, prihodnost, zunanjost, notranjost, starše, bližnje itn. Avtorica nadaljuje, da ljubezen niso le migljajoče sveče. Mar ni res, da prav zaradi takšnega pojmovanja odnosov, propade marsikaj o čemer smo sanjali in pušča za seboj sledi bolečine? V smrti je že obet življenja, v nelepem so kali lepega. Rast ljubezni zaustavimo, kadar se nelepega dolgo otepamo. Spust v ta svet »kosti« nam razodene novosti in ta pot je pot odvozlavanja vozla, razpletanja, odmotavanja, rahljanja pasu. Z razpletanjem tistega, kar nas straši, pomeni prepoznavanje slabosti, navad, gibov te groze.

V luči takšnega arhetipskega prepoznavanja sem pogledala na srečanje sv. Frančiška Asiškega z gobavcem. Ko Frančišek poljubi nelepost, ogabnost, ostudnost, zmore sprostiti zavore in sprejeti Božjo ljubezen. Še pred usmiljenjem in ljubeznijo do bližnjega, je nevede poskrbel zase, poljubil svojo gobavost in sprejel življenje, ki odmeva še danes, po več kot osemsto letih. Morda je to ena od skrivnosti svetništva, večnega odtisa svojih korakov v zemeljsko.

Končajmo to kratko razmišljanje ob knjigi z vprašanji za »domačo nalogo«:

Čemu naj danes dovolim umreti, da bi se rodilo več življenja? Čemu bi moral dovoliti, da umre? Kaj mora umreti v meni, da bi ljubil? Katere nelepote se bojim? Kako mi danes koristi moč nelepega? Kaj bi moralo danes umreti? Kaj bi moralo živeti? Katero življenje se bojim poroditi? Če ne sedaj, kdaj?

Saj res, takšno nalogo lahko mirno naredimo ob obisku grobov. To je lahko tudi lepa molitev. Ni treba da je obiskovanje grobov zgolj neka zunanja tradicija in srečanje s sorodniki ter obujanje spominov. Dovolimo si ob srečanju z večnostjo srečati se tudi s seboj in svojo resničnostjo, vtkano v večnost.

s. Polonca Majcenovič, zakonska in družinska terapevtka


Vabimo vas:

Jesen 2013 v Družinskem centru nam je prinesla nekaj novosti. V torek, 5. novembra 29013 bomo začeli s Podporno skupino za starše samohranilce in razvezane. Lahko se še prijavite in povabite, če morda poznate koga, ki bi potreboval ali si želel sodelovanja v podporni skupini.

V mesecu novembru in decembru pripravljamo Večere za starše. Prijave že zbiramo.

Nekaj prostih mest je še v drugi zakonski skupini, ki ima srečanja prvo in tretjo sredo v mesecu, od 18.00 do 19.30 ure v prostorih Družinskega centra mir. Tema srečanj: Ljubezen in spoštovanje. Vabljeni zakonci in pari, ki želite hoditi po poti rasti v odnosu.

 V Terapevtsko skupino mir vas lahko trenutno vpišemo in pokličemo, ko se bo sprostilo kakšno mesto. Več o naših programih lahko preberete na naši spletni strani.

Vsako tretjo soboto ob 11.00 nam lahko prisluhnete na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, za danes in jutri. Z zakoncema Vido in Boštjanom Zemljičem bo oddaje pripravljala s. Veronika Verbič. Oddajam lahko prisluhnete v arhivu.

Družinski center mir sodeluje in pripravlja odgovore na vprašanja o odnosih, starševstvu, vzgoji za spletno stran Ringaraja.net.

Sodelujemo v e-pripravi na zakon, ki jo pripravlja Zavod iskreni.net. V tretji skupini je še nekaj prostih mest. Prijavite se do 18. oktobra.

V Kančevcih bodo Osebno spremljane duhovne vaje. Lahko se še prijavite.


Priporočamo se za donacije in vam bomo hvaležni za vsak, tudi manjši dar, ki nam ga boste namenili. Tako bomo lahko še naprej pomagali družinam, parom in posameznikom v stiski. Na spletno stran smo postavili obrazec za donatorje in natančnejši opis našega delovanja.

Sporočilo ste skladno s 45a. členom Zakona o varstvu potrošnikov prejeli na osnovi vaše prijave na spletnih straneh, poslanega sporočila na info@dc-mir.si ali zapisa v terapevtskem dogovoru. V kolikor ne želite prejemati sporočil se odjavite tako, da nam pošljete sporočilo z zadevo ODJAVA.

 


E-mesečnik september 2013

Pred dnevi sem zasledila zanimiv prispevek. V ZDA je glasbeni studio pripravil tekmovanje z namenom, da bi se tamkajšnja lokalna skupnost bolj povezala. Povabili so ljudi, da pokažejo svoje glasbene talente in sodelujejo s svojimi prispevki na spletni strani YouTube. V času tekmovanja so v glasbeni studio dobili pismo poslano prek navadne pošte. Poslal ga je 96 letni mož Fred, ki je po 75 letih skupnega življenja izgubil ženo Loreine in ji v spomin napisal pesem. Organizatorje je njegovo pismo tako prevzelo, da so se odločili, da bodo njegovo pesem uglasbili in posneli.

Bolj kot pismo in pesem pa je mene prevzelo nekaj drugega: njun odnos, ki je trajal 75 let. Odnos moža, ki s posebnim žarom govori o svoji ženi, kot bi bil še vedno zaljubljen in bi njun odnos živel naprej v večnosti. Nekaj časa sem razmišljala o tem, ali lahko odnosi sploh tako dolgo trajajo. Omenjeni prispevek je dokaz, da ja. Ali je bil njun odnos kaj posebnega? Tega ne moremo vedeti, zagotovo pa so bili v njunem odnosu vzponi in padci, lepi in težki trenutki, veselje in bolečina. Tako kot v vsakem odnosu. Takšno je namreč naše življenje, ki nam prinaša polno lepega in dobrega ter tudi težkega in bolečega. Pred kratkim sem prebrala, da ob lepih trenutkih rastemo, težki trenutki pa nas izoblikujejo, prečistijo našo vero, upanje in ljubezen … vendar le če dopustimo.

In zakaj je včasih tako težko dopustiti spremembe, si priti naproti v odnosih, se učiti in iti naprej? Zato, ker nas je velikokrat strah sprememb, nečesa novega, čeprav so spremembe lahko dosti boljše in novo mnogo lepše, kot bi si  lahko predstavljali.

Medsebojni odnosi so nekaj enkratnega. V njih marsikaj doživimo in se spreminjamo. Začutimo ljubezen, spoštovanje, pripadnost, pa tudi osamljenost, bolečino, nerazumevanje … Da bi bilo zadnjega manj je potrebno, da se naučimo druge sprejemati takšne, kakršni so, da skušamo razumeti, kako njihova občutja in vrednote niso enake našim, da razširimo in odpremo svoje srce in misli do njih. Vsak od nas namreč vstopa v odnose z različnimi izkušnjami in čutenji zaradi katerih lahko nastajajo nesporazumi in bolečine. Ko zmoremo sebe in druge sprejeti v svoji in njihovi nepopolnosti, storimo nekaj dobrega zase in za druge. To je ljubezen. Takrat rastemo in se spreminjamo.

Človek je bil ustvarjen iz ljubezni in za ljubezen, zato lahko najde srečo le tako, da je ljubljen in ljubi, piše Jacque Philippe (2012). Vsem želim, da bi ne nehali rasti v veri, upanju in ljubezni.

mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka


Vabimo vas:

Jesen 2013 v Družinskem centru nam prinaša nekaj novosti. Delovati bo začela Podporna skupina za starše samohranilce in razvezane. V oktobru bomo za vas pripravili večere za starše. Nekaj prostih mest je še v drugi zakonski skupini. V terapevtsko skupino mir vas lahko trenutno vpišemo in vas pokličemo, ko se bo sprostilo kakšno mesto. Več o naših programih lahko preberete na naši spletni strani:

–              podporna skupina za starše samohranilce in razvezane

–              večeri za starše

–              zakonska skupina

–              terapevtska skupina mir

–              individualna, zakonska ali družinska terapija

Vabimo vas na duhovni vikend za zakonce, ki bo potekal od petka, 20. 9. do nedelje, 22. 9. 2013 v Kančevcih v Prekmurju. Tema duhovnega vikenda je »Veruješ to?« ob kateri boste poglabljali vašo vero. Duhovne vaje vodi s.Veronika Verbič, zakonska in družinska terapevtka. Organizirano bo otroško varstvo. Na navedeni spletni strani si lahko preberete vtise udeležencev lanskega vikenda. Lepo vabljeni.

Prvi ponedeljek v mesecu ob 21.00 nam lahko prisluhnete na Radiu Brezje. V septembru boste lahko prisluhnili o zasvojenosti v odnosih. Prejšnje oddaje lahko poslušate v arhivu Radia Brezje.

Vsako tretjo soboto ob 11.00 nam lahko prisluhnete na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, za danes in jutri. Z zakoncema Vido in Boštjanom Zemljičem oddaje pripravlja s. Veronika Verbič. Oddajam lahko prisluhnete v arhivu.

Družinski center mir sodeluje in pripravlja odgovore na vprašanja o odnosih, starševstvu, vzgoji za spletno stran Ringaraja.net.


Oglejmo si in berimo:

Članek o čustveni in spolni zlorabi

Kričanje deluje kot udarec. To in še kaj lahko izvemo v prispevku Studia 12: Kaj se zgodi v človeku ob kričanju?


Priporočamo se za donacije in vam bomo hvaležni za vsak, tudi manjši dar, ki nam ga boste namenili. Tako bomo lahko še naprej pomagali družinam, parom in posameznikom v stiski. Na spletno stran smo postavili obrazec za donatorje in natančnejši opis našega delovanja.


Spolna in čustvena zloraba na posebne načine poškodujeta možgane


long term impact of CA
Čustvena in spolna zloraba v otroštvu glede na rezultate novih raziskav zaznamuje ženske možgane z različnimi vzorci. Čustvena zloraba vpliva na možganske predele povezane s samozavedanjem, spolna zloraba na predele povezane z genitalnimi občutji. Študija povezuje specifične tipe zlorabe s simptomi, ki jih žrtve izkušajo kasneje v življenju.

Raziskava, ki je objavljena v American Journal of Psychiatry, prikazuje možgane 51-ih žensk v Atlanti, ki so bile vključene v večji projekt raziskovanja posledic zgodnje travme. 28% udeleženk je bilo resno zlorabljanih v otroštvu. Trpele so zaradi različnih kombinacij zanemarjanja in čustvene, fizične in spolne zlorabe. Drugih 23 ni izkusilo zanemarjanja ali drugih zlorab ali ničesar. Udeleženke so bile stare od 18 do 45 let, povprečna starost je bila 27 let.

Za ugotavljanje izkušenj iz zgodnjega otroštva udeleženk so uporabili standardni vprašalnik travme v otroštvu. Njihove možgane so skenirali, da bi izmerili debelino različnih predelov korteksa. Debelina korteksa je povezana z razvojem možganov, debelejši predeli običajno nakazujejo bolj zdrav razvoj. Možgani se, podobno kot mišice, razvijajo kadar jih uporabljamo, zato so bolj »natrenirani« predeli večji.

Zloraba lahko poseže v razvoj. Za soočenje z velikim stresom lahko možgani spremenijo vzorce signaliziranja tako da uberejo druge poti in nekatera področja možganov se ne razvijejo zaradi premajhne dejavnosti. Možgani otroka, ki je bil posiljen, se odzovejo z zmanjšano povezljivostjo področij, ki so bila prizadeta.

»Če je bila zloraba seksualna so vidne spremembe v somatosenzoričnem področju možganske skorje, ki je področje sprejemanja telesnih signalov in ustvarja občutja in zaznave«, pravi Jens Pruessner. Somatosenzorična področja ustvarjajo zemljevid v možganih, ko posamezno območje procesira senzacije specifičnega dela telesa. Pruessner nadaljuje, da imajo v primerjavi z nezlorabljenimi ženskami »zlorabljene ženske zoženje na področjih, odgovornih za genitalije.«

Veliko žrtev spolne zlorabe poroča o seksualnih težavah v odraslosti, kot sta npr. zmanjšana želja po odnosih in zmanjšano doživljanje,  čeprav so te spremembe odvisne od pogostosti in količine zlorab. Včasih trpijo zaradi kroničnih genitalnih bolečin. Pruessner navaja, da »nekatere študije namigujejo, da bi lahko bilo  zoženje možganske skorje v tem predelu povezano z zmanjšanim pragom bolečine, tako da lažje zaznavajo bolečino kot dotik«. Pri nekaterih ženskah se je pokazalo zoženje na področjih, povezanih z obrazom in usti, kar je lahko posledica zlorab na teh telesnih delih.

Čustvena zloraba pusti drugačne brazgotine. Spremembe so bile vidne na področjih, ki so povezana z razumevanjem in nadzorovanjem čustev ter prepoznavanjem in odgovarjanjem na čustva drugih. »Zoženje smo opazili na področjih, ki so povezana z zavedanjem samega sebe in čustveno regulacijo. To so področja v prefrontalni možganski skorji in v predelih, ki se aktivirajo, kadar osebe prosimo, da razmišljajo o sebi ali o svojih čustvih,« pravi Pruessner.

Čustveno zlorabljene žrtve so lahko nagnjene k depresiji, čemernosti ter izjemni ali zdolgočaseni čustveni odzivnosti, kar je odvisno od osebe in določenih okoliščinah. Pruessner pravi, da »imajo v odraslosti težave s premišljevanjem o sebi in iskanjem pravega načina za ravnanje s čustvi«.

Študija ni spremljala žensk od otroštva, zato ne more dokazati, da so te spremembe v možganih povzročile zlorabe. Možno je, da so zoženja posledica kasnejšemu izogibanju zdravim izkušnjam.

Pri čustveni in spolni zlorabi lahko zmanjšano povezanost preobremenjenih možganskih predelov razložimo kot samoobrambni odziv.

Spremembe niso bile majhne. Medtem ko je npr. zdrava debelina 5 mm, je bila pri zlorabljenih od 3 do 4 mm. To ne pomeni, da okrevanje ni mogoče. pri večini žrtev se simptomi ne razvijejo. Raziskava kaže, da se lahko možgani zelo spremenijo s pravim načinom podpore in čustvene  nege. Razumevanje dogajanja med in po zlorabi raziskovalcem pomaga najti načine kako pomagati na pravi način.

Originalni članek je prevedla in skrajšala s. Polonca Majcenovič.



E-mesečnik maj 2013

Živeti v sedanjem trenutku                                                      

Maj 2013Človek je edino bitje, ki se zaveda časa. Samo ljudje lahko »prinesemo« preteklost v sedanjost, ko se spominjamo preteklih dogodkov in prav tako lahko »prinesemo« prihodnost v sedanji trenutek, ko si polni pričakovanj predstavljamo, kaj vse bomo doživeli, kaj nas čaka … Samo ljudje lahko rečemo, da nas je neka življenjska izkušnja prizadela, da nas je bolelo in lahko načrtujemo, kaj bomo delali in kaj bi radi doživeli v prihodnosti. Zmožnost vpogleda v preteklost in v prihodnost nam omogoča, da se učimo iz izkušenj, ki jih doživimo in daje motivacijo, da gremo naprej po naši življenjski poti. Kot veliko stvari  v življenju pa ima lahko ta zmožnost vpogleda tudi manj prijetne strani. Fulton Sheen piše, da smo ljudje največkrat nesrečni, ker se preveč ukvarjamo s tem, kar se je zgodilo ali ker smo preveč osredotočeni na to, kar se bo zgodilo. Obup, pesimizem, negativizem so dediščina preteklih dogodkov. Spominjamo se različnih dogodkov in izkušenj, ki smo jih doživeli. Težava nastane, ko se spominjamo pretežno negativnih izkušenj, bolečine, krivice … , ki nam vedno znova prebujajo neprijetna občutja. Lahko postanejo del našega življenja, ko ne zmoremo izstopiti iz začaranega kroga, iti naprej in živeti polno življenje. Podobno se nam lahko dogaja, če smo preveč osredotočeni na prihodnost. Prestave o tem, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, občutja strahu in zaskrbljenosti lahko zelo zaznamujejo naše vsakdanje življenje. Koliko časa in koliko energije izgubimo, ker se bojimo sprememb, novih odločitev v našem življenju in se ustavimo nekje na pol poti?  In vse to zaradi predstav o prihodnjih dogodkih, ki se mogoče ne bodo nikoli zgodili. Spomini iz preteklosti in predstave o prihodnosti lahko zaznamujejo naše življenje in odnose, da ne moremo v polnosti živeti in se veseliti sedanjega trenutka.

Vedno znova me presenetijo otroci, ko jih občudujem, kako se znajo s svojo pristnostjo in iskrenostjo posvetiti sedanjemu trenutku. V svoji igri ali v kakšni drugi otroški dejavnosti se prepustijo času, kot da nič drugega na svetu ne obstaja. Pomemben je samo »ta trenutek«. Takrat ne obstaja nič drugega. Nič drugega ni pomembno. In vse je tako preprosto pristno.

Na televiziji se je pred kratkim vrtel oglas “življenje obarvajo majhne stvari”. Ja, če jih znamo videti in biti zanje hvaležni. In to je vaja, ki se jo učimo vse življenje. Sprejemati sedanjost. Samo sedanji trenutek je resničen. Preteklost je minila in je ne moremo spremeniti. Prihodnost nam še ne pripada in je ne moremo živeti. Živimo in spreminjamo lahko samo sedanjost.

Vsem nam želim, da bi se zmogli veseliti in biti hvaležni za sedanje trenutke. S tem bomo obogatili našo preteklost in tudi prihodnost.

mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka


Ob 15. maju, mednarodnem dnevu družine, si preberimo nekaj »statističnih« zanimivosti o družini.

 

Vabimo vas:

Vključite se lahko  v naše programe, ki  so namenjeni reševanju osebnih stisk in osebnostni rasti. Morda tudi poznate koga, ki bi potreboval ali si želel tovrstno podporo. Vključite se lahko v:

–              terapevtsko skupino mir

–              zakonsko skupino

–              večere za starše

–              skupino za osebe z motnjami hranjenja

–              skupino za samopomoč mamam samohranilkam in razvezanim

–              individualno, zakonsko ali družinsko terapijo

 

Prvi ponedeljek v mesecu ob 21.00 nam lahko prisluhnete na Radiu Brezje. V maju smo se pogovarjali o veselju in zadovoljstvu v odnosu. Prejšnje oddaje lahko poslušate v arhivu Radia Brezje.

Vsako tretjo soboto ob 11.00 nam lahko prisluhnete na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, za danes in jutri. Z zakoncema Vido in Boštjanom Zemljičem bo oddaje pripravljala s. Veronika Verbič. Oddajam lahko prisluhnete v arhivu.

Družinski center mir sodeluje in pripravlja odgovore na vprašanja o odnosih, starševstvu, vzgoji za spletno stran Ringaraja.net.

Sodelovali smo tudi v pripravi na zakon, ki jo pripravlja Zavod iskreni.net. Oktobra 2013 se bo začel novi termin.

V četrtek, 16. maja, bo ob 19.00 v Zavodu A. M. Slomška pogovor z Lindo Jarosch ob izidu knjige Vidim se v tebi.

15. in 16. junija 2013 bo na Rogli Zavod iskreni.net pripravil Festival družin.


Oglejmo si:

Video o telesni samopodobi, v katerem ugotovimo, da so/smo ženske lepše kot mislimo, da smo.

V oddaji Polnočni klub z naslovom Bele črte so se v  19. aprila pogovarjali o samopoškodovanju.


Prisluhnimo:

Oddaji od Slike do besede pogovoru z dr. Andrejem Perkotom o novi knjigi Pijan od življenja.


Z začetkom leta 2012 se je prepolovila finančna podpora Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve delovanja Družinskega centra mir. Priporočamo se za donacije in vam bomo hvaležni za vsak, tudi manjši dar, ki nam ga boste namenili. Tako bomo lahko še naprej pomagali družinam, parom in posameznikom v stiski. Na spletno stran smo postavili obrazec za donatorje in natančnejši opis našega delovanja.


Call Now Button