Družinski center mir

Odmevi klientov po terapevtskem procesu

2023

• Voditeljica Podporne skupine za krepitev duševnega zdravja 2023

Udeležba: 

• Spletni XV. študijski dan Združenja zakonskih in družinski terapevtov Slovenije, Problematika zakonske ureditve psihoterapije v Sloveniji – trenutno stanje in nekatere dileme, 18. novembra 2023, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani
• Spletno strokovno srečanje »Skupaj s starši do duševnega zdravja otrok in mladostnikov,« 11. oktobra 2023, Nacionalni inštitut za javno zdravje – OE Maribor
• Strokovni posvet »Izzivi alkohola,« 28. septembra 2023, Društvo Projekt Človek – Sprejemni center Ruše, Bistrica ob Dravi
• 13. posvet E-zlorabe otrok, 19. septembra 2023, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
• Spletna mednarodna konferenca Dinamika alkoholizma in zasvojenosti ter družinsko življenje: teorija, raziskovanje in dobre prakse, 12. maja 2023, Teološka fakulteta
• XIV. študijski dan Združenja zakonskih in družinski terapevtov Slovenije, Razumevanje posameznika v družinskem sistemu, 25. marca 2023, Ljubljana

2022

• Voditeljica Podporne skupine za krepitev duševnega zdravja 2022

Udeležba: 

• Online Collective Trauma Summit 2022: Creating a Global Healing Movement, 28. september do 6. oktober 2022, Inner Science LLC, United States
• On-line predavanja in strokovna razprava z okroglo mizo: Strokovni posvet z okroglo mizo o vzgojno-izobraževalnem sistemu v Sloveniji, 28. 9. 2022, Alma Mater Europaea – ECM
• Spletna okrogla miza Ljubezen do sebe in drugih, 31. 3. 2022, Društvo študentov psihologije Slovenije, Ljubljana

2021

• Intervju »Ko postavljamo meje otroku, mu s tem pokažemo, da je za nas pomemben,« 25. septembra 2021, zurnal24.si.

Udeležba:

• Spletno strokovno srečanje »Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu?,« 19. 10. 2021, NIJZ, območna enota Novo mesto
• Spletna mednarodna znanstvena konferenca Teologija in psihologija v dialogu z naslovom V kakšnega Boga ljudje danes verujejo oziroma ne verujejo?, 15. 10. 2021, Teološka fakulteta, Univerza v Ljubljani in Katoliška fakulteta v Đakovem, Univerza Josipa Jurja Strossmayerja u Osijeku
• Spletni XII. mednarodni kongres Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije »Doživljanje odnosov v digitalni dobi: osamljenost, zasvojenost, digitalna demenca,« 25. 9. 2021 in 27. 11. 2021, Ljubljana
• Usposabljanje na področju socialnega varstva, seminar Evalvacije programov, 22. 9. 2021, Socialna zbornica Slovenije, Ljubljana
• Spletno izobraževanje: Ko mladostnik sam »zdravi« svoje stiske, 14. 5. 2021, Ministrstvo za zdravje
• Spletni XIII. študijski dan Združenja zakonskih in družinski terapevtov Slovenije, Izzivi terapevtskega dela na daljavo, 17. 4. 2021, Ljubljana

2020

• Gostja v oddaji Klepet ob kavi »Se znate prepirati? Pravila za uspešno prepiranje!« 2. 7. 2020, Planet TV.

Udeležba:

• Nacionalni strokovni e-posvet »Epidemija in nasilje,« 10. 12. 2020, Društvo življenje brez nasilja, Novo mesto
• Spletna konferenca: 8. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo: Za človeka gre: relevanca znanosti in izobraževanja »Holistični vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja / Holistic Educational Process and Strengthening of Mental Health,« 4. 12. 2020, Alma Mater Europaea – ECM
• Spletna mednarodna konferenca International Conference Understanding Violence: Theory, Research, Professional work and Therapeutic Practice, 27. 11. 2020, Teološka fakulteta
• Spletni XI. kongres Zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (z mednarodno udeležbo): Soočanje z izgubami in žalovanjem, 6. in 7. novembra 2020, Ljubljana
• Spletno strokovno srečanje: 14. Nacionalna konferenca ob mesecu preprečevanja zasvojenosti Skupaj zmoremo več: Opolnomočeni strokovnjaki – Opolnomočeni mladostniki, 4. 11. 2020, Nacionalni inštitut za javno zdravje
• Delavnica Aktivni odmor, 1. 10. 2020, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor
• Spletno Predavanje Čustveni incest, 29. 9. 2020, Društvo Projekt Človek
• Online Webinar »Ensuring continuity of care in times of crisis,« 1. 4. 2020, European Social Network
• Spletni seminar: Usposabljanje za svetovalce na kriznem telefonu COVID-19, 30. 3. 2020, Enota za psihološko pomoč Civilne zaščite

2019

• Intervju »Prevara partnerja ne vodi nujno v razpad zveze.« Večer, 2. novembra 2019, Sobotna priloga.
• Intervju »Ker nas je strah zavrnitve.« Večer, 29. junij 2019, Sobotna priloga.

Udeležba:

• XII. študijski dan Združenja zakonskih in družinski terapevtov Slovenije, »Ko se klient in terapevt zgrešita,« 19.10.2019, Ljubljana
• Strokovno izobraževanje Močno konfliktne razveze in manipuliranje z otroki, 11. in 12. oktobra, Družinski inštitut Bližina, Ljubljana
• Delavnica OMRA, Prepoznavanje in rešitve težav, povezane s stresom, depresijo, anksioznimi in drugimi duševnimi motnjami, 18. april 2019, Gornja Radgona
• Seminar Priprava na preverjanje usposobljenosti strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva, Socialna zbornica Slovenije, 15. in 17. april 2019, Ljubljana
• X. kongres Zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, S psihoterapijo do zdravih odnosov, 29. in 30. marec 2019, Ljubljana

2018

• Voditeljica Terapevtske skupine za ženske 2018
• Delavnica: Samopodoba, 20.6.2018, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor (program gradbeni tehnik)
• Delavnica: Samopodoba, 4.5.2018, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor (program tehniška gimnazija)

Udeležba:

• Izkustveno izobraževanje: Terapevtska obravnava otrok, 10.11.2018, Družinski inštitut Bližina, Celje
• Simpozij Zgodbe o možganih, 24.10.2018, Maribor
• XI. študijski dan Združenja zakonskih in družinskih terapevtov, Zakonske obveznosti in dolžnosti terapevtov, 13.10.2018, Ljubljana
• Seminar »Delo z ogroženimi otroki in mladostniki,« 25.9.2018, Ljubljana
• Strokovno izobraževanje Nujna stanja v otroški in mladostniški psihiatriji, 18.5.2018, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
• Duhovni vikend za ženske: Vodnjak je globok, Piran, 27. do 29. april 2018
• IX. kongres Zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, (Pre)živeti v odnosih, 13. in 14. april 2018, Ljubljana

2017

• Sovoditeljica Terapevtske skupine za ženske 2017

Udeležba:

• Strokovni posvet Izvajanje javnih razpisov v Mestni občini Maribor, 4.12.2017, Maribor
• X. študijski dan Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, Moja odgovornost – etično ravnanje, 21.10.2017, Ljubljana

Eno od pomembnih področij v odnosu predstavljajo finance. Čeprav se na začetku odnosa, v času zaljubljenosti, spoznavanja, zdijo finančne zadeve bolj postranska tema, pa postanejo finance pomembne, ko začnemo graditi odnos, ko si ustvarjamo skupno življenje. Takrat spoznavamo, kako v odnosu ravnamo z denarjem, za kaj ga namenjamo ipd.

V odnosih prihaja do konfliktov glede financ zaradi različnih pogledov, ki jih imamo na to, kako ravnati z denarjem, kako ga porabiti in kako ga prihraniti za stvari, ki se nam zdijo pomembne. Čeprav se zdi logično in mislimo, da je preprosto najti kompromis in porabiti denar za stvari, ki jih potrebujemo ali želimo, ter prihraniti nekaj za prihodnost, pa je včasih  ta kompromis v praksi težko udejanjiti.

Vzroki za težave

Denar nas do neke mere definira. Koliko denarja imamo, vpliva na to, kako se oblačimo, kje živimo, kaj jemo, v kakšno družbo se vključujemo, s kakšnimi hobiji se ukvarjamo itd. Denar do neke mere vpliva na to, kaj lahko in kaj ne moremo početi v svojem življenju. Naš odnos do denarja in ravnanje z njim je v veliki meri odvisno od naše osebne zgodovine. Izkušnje iz otroštva, mladostništva in odraslosti oblikujejo in preoblikujejo naš odnos do denarja.

Dr. Gottman pravi, da unikatne izkušnje iz primarne družine in vsakdanjega življenja ustvarijo pri posamezniku t.i. »finančni zemljevid«, ki je kompleksen in še zdaleč ne enostaven. Navedimo nekaj primerov: očetove težave z igrami na srečo, mamino pretirano nadzorovanje denarja, dolgovi, razsipno ravnanje ali pomanjkanje, pretirana varčnost v družini bodo imeli vpliv na otroke, ki bodo lahko razsipni z denarjem ali pretirano varčni. Odraščanje v družini, kjer je mama imela težave z alkoholom, bo lahko v odraslem otroku prebudilo potrebo po kupovanju zdrave hrane, ker mama ni zmogla dovolj dobro poskrbeti za hrano in bo zdrava prehrana bolj pomembna kot varčevanje za pokojnino. Nekdo, ki je doživel v otroštvu psihično nasilje (zmerjanje, žaljenje) glede oblačil, bo lahko pozneje, v odraslem obdobju, veliko pozornosti namenil oblekam, da ne bi več nikoli doživel podobne izkušnje. Tako spomini in izkušnje iz vsakdanjega življenja oblikujejo naše vrednote, prepričanja in odnos do denarja ter vplivajo na to, kako ravnamo z denarjem v zakonskem/partnerskem odnosu.

In ko pride do prepira v odnosu glede hrane in oblačil, za enega od zakoncev/partnerjev, ni nujno samo konflikt o hrani in obleki, ampak je lahko nekaj več in nosi globlji čustveni pomen. Nekaj, kar predstavlja varnost, strategijo, ki pomaga, varuje pred ponavljanjem bolečine iz preteklosti. Zato konflikti glede denarja niso samo konflikti glede denarja, ampak so v ozadju tudi naše sanje, naši strahovi, bolečina, naše doživljanje.

Reševanje konfliktov

Za konstruktivno reševanje konfliktov o financah so nujno potrebni: zaupanje, sodelovanje, iskrenost in pogovor. Zakonca/partnerja morata govoriti o svojem doživljanju, strahovih, bolečini, željah, da bosta potem lažje rešila nesporazume. Bolj, ko bosta razumela drug drugega, svojo »čustveno dediščino« iz preteklosti, poznala odnos do denarja in vrednote drugega, lažje si bosta prihajala naproti in reševala zaplete na tem pomembnem področju.

mag. Kornelija Ferčak Folnovič

Literatura:

Gottman, John; Silver, Nan (1999). The Seven Principles for Making Marriage Work. Crown Publishers imprint (Three Rivers Press).

1. Razumite njegove strahove: Mali otroci šele odkrivajo svet, v katerem živijo. Njihova domišljija je v polnem razvoju in zato se more vsaka stvar, ki jo vidijo ali slišijo v realnem svetu, spremeniti v predstave, ki strašijo. Otroci začnejo doživljati strah v različni starosti, z različno močjo in ob različnih stvareh. Zaradi tega ne obstaja en najboljši model za premagovanje strahu. Potrebno ga je prilagoditi stopnji razvoja vašega otroka in njegovi sposobnosti upravljanja stresa.

2. Govorite z vašim otrokom: To mu omogoča, da se počuti bolj udobno. Pustite mu, da z vami deli svoje strahove. Povabite ga, da vam razloži, kaj ga straši in zakaj. Naj pripoveduje na način, kakor sam čuti. Medtem ko pripoveduje, mu pokažite vaše zanimanje. Povejte mu, da ste se tudi vi kot otroci bali določenih stvari. Ta empatija bo gotovo okrepila vašo medsebojno povezanost, saj otrok začenja verjeti, da je za vas pomemben in se zanimate za njegova čutenja.

3. Dajte mu pravo sporočilo: Ne dajajte mu zmotnih sporočil ko mu govorite nekaj podobnega: »Nehaj se delati otroka«, »Ne boj se«, »Tvoj prijatelj ni prestrašen«, itd. Ta pristop ga pelje v to, da verjame, da je biti prestrašen nekaj zmotnega. Tako bo nehal svoje strahove deliti z vami. Povejte mu, da je imeti strah nekaj normalnega. Dajte mu razumeti, da ga je dobro deliti in v njem prositi pomoč.

4. Ne ignorirajte njegovih strahov: Če se vašo otrok boji sorodnika, skrbnika ali soseda, ne zanemarjajte tega vidika in ga ne silite ostati s temi osebami. Nasprotno, govorite z njim in mu dajte možnost, da pove, zakaj ga to plaši.

5. Ne se posmehovati njegovim strahovom: To ga ne pomiri, nasprotno še poveča stopnjo napetosti in spodkopava njegovo samozavest. To lahko vodi še v večje težave, kot so npr. različne fobije. Otrok zmore svoje strahove premagati le s pomočjo vašega čutenja in vaše pozornosti. Opuščanje le te, pa v njem le še razvija negativna čustva.

6. Ne silite vašega otroka, da dela nekaj, kar ga plaši: Samo pomislite, kako bi se vi počutili, če bi vam dali nekaj česar se bojite. Dovolite vašemu otroku, da si vzame zanj potreben čas, da se spopade z nečem, kar ga straši. Podprite ga z vso ljubeznijo in sočutjem, ki ga premorete.

7. Pokažite mu, da je pogumen: Vaš otrok bo vedno sledil vašim aktivnostim. Če vas kaj prestraši, bo najverjetneje tudi otrok odreagiral na isti način. Otrok verjame, da če je nekaj varno za vas, je tudi zanj. Pojdite mu naproti, da mu pomagate in mu mirno razložite, kako naj reagira ali ne reagira, da se ne bi počutil slabo.
   

8. Držite vašega otroka stran od strašljivih oseb: Majhen otrok ne razume razlike med resničnostjo in domišljijo. Lahko jih prestrašijo določene osebe na TV. Umaknite televizijske programe, ki bi lahko prestrašili vašega otroka. Na primeren način mu razložite, kaj je resnično in kaj domišljijsko.

9. Predlagajte otroku, da ga spremljate na kraje, kjer doživlja strah: Odprite vsa vrata, poglejte pod posteljo, prižgite luč, da mu pokažete, da tam ni ničesar. Če otroka strašijo zvoki ali sence, se z njim pogovorite, od kod so možnosti, da prihajajo.
   

10. Vse to storite na način, da bo vaš otrok vedno vedel, da je ljubljen in da ste vedno tam zanj, da ga varujete.

Vir: neznan

Pripravila s. Veronika Verbič, terapevtka

2020

Udeležba

• 6. strokovno srečanje z mednarodno udeležbo, Skupinsko delo v psihoterapiji, svetovanju in psihoedukaciji, 31. januar in 1. februar 2020, Sloventa, Ljubljana
• vodja donacijske akcije 2020 Mir v družini

2019

• Delavnica »Samopodoba in čustva«, delavnice za mladostnike, Srednja gradbena šola Maribor, november 2019.
• Prostovoljno organizacijsko in strokovno delo na letovanju otrok na morju, Rdeči križ Slovenije (2019).

Udeležba

• Opravljeno strokovno usposabljanje za prostovoljno delo na zdravstvenem in socialnem letovanju otrok, Rdeči križ Slovenije (2019).

2017

• Prostovoljno delo v Društvu za pomoč in samopomoč na področju zasvojenost Zdrava pot Maribor. Sodelovanje pri pogovornih skupinah za obsojence, podpora in neformalno druženje z uporabniki (2016-2017).

2016

• Prostovoljno delo v Društvu za pomoč in samopomoč na področju zasvojenost Zdrava pot Maribor. Sodelovanje pri pogovornih skupinah za obsojence, podpora in neformalno druženje z uporabniki (2016-2017). 

2015

• Sodelovanje na projektu Po kreativni poti do praktičnega znanja z naslovom Strategije reševanja konfliktnih situacij v mladinskih domovih (2015).

Udeležba: 

• VIII. študijski dan ZDT, Terapevt v svetu, 24. oktober 2015, Ljubljana 
• VI. Mednarodni kongres ZDT, Kvaliteta (so)bivanja, 27. in 28. marec 2015

Reka nikoli ne teče nazaj in podobno je z našim življenjem. Kadar se tok ustavi, v sebi začutimo stisko. Takrat vemo, da se nekaj mora spremeniti in se lotimo odstranjevanja ovir. Umetno se življenja ne da zadrževati. V medije prihajajo novice kako naravovarstveniki, običajno po nekajletnem prizadevanju, dosežejo da na reki poderejo kakšen jez ali speljejo druge poti, da lahko reka sama teče, se naravno očiščuje in ponovno postaja prostor za ribe in druge rečne živali ter rastline.

Stiske, s katerimi se srečujemo, nas postavijo pred odločitev ali se bomo soočili z ovirami ali pa bomo pustili stvari kot so. Kolikokrat si rečemo: »Ah, pustimo zaradi ljubega miru!« Terapevti se srečujemo z osebami, ki ne zmorejo vztrajati v terapevtskem procesu. Eden od razlogov je, da je prezahtevno spreminjati življenje. Globok in iskren terapevtski proces pred nas postavi ogledalo, v katerem vidimo tudi tisto, kar nam ni všeč. Bolj jasno vidimo od kod stiska in zakaj ne moremo naprej. Navade ali vzorci vedenja so lahko zelo zakoreninjeni vse do tega, da ne nadaljujemo hoje po poti sprememb, ki jih želimo.

Michel de Montaigne v XXII. poglavju prve knjige esejev z naslovom O navadi in težavnosti spreminjanja sprejetih navad meni: » Po mojem mnenju, skratka, ni ničesar na svetu, česar navada ne dela ali ne bi mogla narediti; z razlogom jo Pinardo, kolikor razumem, imenuje kraljica vladarica sveta. Ko so nekoga zalotili, kako je tepel svojega očeta, je odvrnil, da je taka navada pri njih doma; da je njegov oče prav tako tepel njegovega deda in ta njegovega pradeda. Nato je pokazal na svojega sina in dodal: ta bo tepel mene, ko pride v leta, v katerih sem zdaj jaz.« Tako je nekaj, kar boli, je neudobno in nezdravo, povsem sprejemljivo. Ni pomembno, da udarci bolijo in nas prizadenejo.

O ovirah, ki nam onemogočajo osebno rast, piše Janice Webb v članku Zakaj se nekateri ljudje ne morejo spremeniti?:

• Ne vidimo poti

Kadar živimo nekaj let na določen način, ta postane naša resničnost in pogled na svet. Težko je doseči nekaj, če si ne moremo predstavljati kako priti do tja.

• Obdani smo z zidovi

Zidove okrog sebe postavimo v otroštvu, kadar se počutimo neljubljene, nesprejete ali ne čutimo varnosti. V odraslosti lahko zaradi teh zidov zavračamo nekoga, ki bi nam lahko pomagal in nas podpiral. Težko jim zaupamo. Varne se počutimo samo takrat, kadar smo »sami« in se lahko zanesemo nase.

• Udobna neudobnost

Samouničevalni ali škodljivi življenjski vzorci lahko postanejo del nas samih. Navadimo se lahko na vse, kar nas v življenju doleti. Smo, kdor smo, in na določeni ravni nam postane udobno tudi tisto, kar nas onesrečuje. Ob misli na spremembo se počutimo prestrašeno. Lažje in varneje je izbrati »hudiča, ki ga poznamo«.

• Depresija

Depresija nam pobere moč in motivacijo, kar nam onemogoča odgovarjanje na izzive. Osamimo se od drugih, kar pomeni da dobimo manj podpore. Postanemo obupani, zato nima smisla, da bi si še prizadevali za spremembe.

• Jeza nase

Jeza nase nas lahko zlomi. Podobno kot voda počasi izdolbe luknjo v kamen, jeza nase načne našo vrednost. Kako naj se spremenimo, če se ne čutimo vredni sprememb?

• Napake in zmote v preteklosti

Če želimo spremembo, se moramo soočiti s svojo bolečo preteklostjo. Koga smo prizadeli? Kakšno škodo smo povzročili sebi in drugim? Krivda in bolečina zaradi preteklosti je lahko tako močna, da zadržuje celo najbolj pogumne ljudi.

S katero od teh ovir se najbolj soočamo? Počasi poskušajmo podreti jez, ki najbolj ovira tok življenja, in dovoliti nekomu, da se nam približa. Pomislimo kako škodljivi življenjski vzorci uničujejo naše življenje. Življenje nam prinaša potrpežljivo in nežno ravnanje s sabo in svojimi napakami, zaradi česar se lahko soočimo z bolečino. Bolj kot se soočimo z bolečino, lažje vidimo pot.

Za osebno spremembo potrebujemo motivacijo, ravno pravo mero nezadovoljstva, vztrajnost, pripravljenost, da se soočimo z bolečino, podporo in kaj moramo zdaj narediti. Po tej poti sprememb hodimo korak za korakom.

Naravovarstveniki potrebujejo veliko časa in prizadevanja preden sploh dosežejo soglasje, da lahko ukrepajo. Kar sledi, so leta napornega dela. In spet – tega dela se ne bi nikoli lotili, če ne bi prepoznali svojega prizadevanja kot dobrega zase in svet.

V življenju družine gre za odnose. Res želimo, da “tepemo” drug drugega z življenjskimi vzorci, ki so nam bili morda položeni že kar v zibko, ali smo jih sprejeli kot svoje, čeprav dobro vidimo, da niso dobri in da jih ne želimo?

s. Polonca Majcenovič, zakonska in družinska terapevtka