Okrevanje po nezvestobi je ena najzahtevnejših nalog, s katero se soočajo pari, ki so doživeli nezvestobo v odnosu. Razlog je v tem, ker nezvestoba poruši temelje odnosa: zaupanje, čustveno varnost, in prinese občutke izdajstva ter zapuščenosti. Bolečina nezvestobe je predvsem v izgubi zaupanja in možni izgubi odnosa. Dr. Susan Johnson (2014) pravi, da je v naše možgane vpisano, da želimo biti nenadomestljivi in pomembni ljubljeni osebi. Kako se par sooči z nezvestobo bo vplivalo na to, ali bo odnos s časoma postal močnejši, bolj trden in odporen, ali bo odnos poln bolečine in težkih čutenj, ker bosta eden ali oba partnerja ostala ranjena in zagrenjena, ali pa se bo odnos končal. Dr. Judith Barnet (2017) govori o treh fazah soočanja z nezvestobo in njenimi posledicami:
- Faza razkritja, ko se nezvestoba razkrije in oba partnerja doživljata veliko emocionalnih odzivov, ki lahko prinesejo še več bolečine v odnos.
- Faza odločitve, ko se pojavijo vprašanja glede nadaljnjih odločitev:
- ali nadaljevati odnos ali se raziti,
- ali nadaljevati afero ali jo končati,
- kaj povedati družini, prijateljem,
- poiskati psihoterapevtsko pomoč ali ne,
- ali imata oba še dovolj ljubezni, da bi delala na odnosu in premagala težave,
- kako odpustiti,
- kako ponovno vzpostaviti zaupanje …
Odgovori na ta vprašanja so zahtevni, zato je pomembno, da si partnerja vzameta čas in ne delata prenaglih odločitev, ki temeljijo na čustvih.
- Faza obnove, ko partnerja/zakonca gresta naprej po poti življenja, bodisi vsak posebej ali skupaj v odnosu. Vsaka pot ima svoje izzive. Veliko je tega, s čimer se je potrebno soočiti, da lahko uspešno gremo naprej. Nekateri izzivi so:
- najti pot odpuščanja,
- ovrednotiti, kar se je zgodilo tako, da lahko živimo življenje naprej v miru,
- kako zgraditi močnejši in bolj trden odnos,
- kako preprečiti nadaljnjo nezvestobo,
- ponovno odkriti veselje, ljubezen, zaupanje, strast.
Ena od največjih težav pri okrevanju po nezvestobi je različno doživljanje para. Ko se nezvestoba razkrije (z odkritjem ali s priznanjem), partnerja odnos doživljata z različnih zornih kotov. Vsak izmed partnerjev se pri nezvestobi znajde v svoji situaciji. Nezvesti partner ve za nezvestobo že od njenega začetka, lahko je o njej razmišljal, se spraševal, kaj narediti, se mogoče soočal z občutki strahu, krivde, obžalovanja ipd. Prevarani partner je v drugačni situaciji. Tudi če je slutil, da se nekaj dogaja, razkritju običajno sledi šok, saj je nezvestoba ena najbolj bolečih življenjskih izkušenj. Prevarani partner je soočen z dejstvom, da je prevaran, kar prinese veliko različnih občutkov: jezo, zmedo, ranjenost, strah, bolečino, dvom vase, ki so v začetnem obdobju po razkritju zelo intenzivni in se izmenjujejo. Zato bo v procesu okrevanja vsak moral prehoditi svojo pot. Če bosta želela ohraniti in okrepiti odnos, bosta morala drug drugega razumeti, vzdržati z različnimi neprijetnimi, težkimi čustvi in znova zgraditi zaupanje, kar pa je zelo zahtevno. Zakonska in družinska terapija je pri tem v veliko pomoč, saj terapevt s strokovnimi pristopi pomaga, da se par lahko sooči z bolečimi čutenji in odločitvami glede prihodnosti odnosa. Učiti se znova zaupati in ljubiti ni lahko; je počasen proces in zahteva trdo delo. V terapevtskem procesu partnerja spoznavata sebe, njun odnos, doživljanje, vzorce delovanja, spoznavata in ozavestita, zakaj se je nezvestoba zgodila. Slednje je zelo pomembno zato, da se nezvestoba več ne bi ponovila. Bolj, ko poznata sebe in drug drugega, svoje vzorce delovanja, lažje bosta v življenju šla naprej in ustvarila drugačen odnos. Če se z nezvestobo ne bosta soočila, bolečina in težave ne bodo izginile, ampak se bodo ponavljale in poglabljale, v njunem odnosu ali v odnosu z drugimi, če se bo odnos končal.
mag. Kornelija Ferčak Folnovič, zakonska in družinska terapevtka
Literatura:
- Susan Johnson (2013). Love Sense: The Revolutionary New Science of Romantic Relationships
- Judith Barnett (2017). Phases of Recovery. After Infidelity or an Affair.