“Na terapijo pa ne!” V terapevtski proces se vključimo ne glede na takšne in podobne pomisleke, kadar prepoznamo, da je to podpora, ki jo potrebujemo, da razrešimo življenjske stiske. Morda pričakujemo, da bo terapija most do rešitve, ki si jo želimo? Preko mostu pridemo kar hitro. S terapijo ni tako. Pot najverjetneje ne bo hitra in ne enostavna.
Pred obiskovanjem terapije se je dobro vsaj malo pripraviti na terapevtski proces. Najprej je zagotovo potrebna osebna odločitev, da želimo nekaj spremeniti ali vsaj poskusiti kaj spremeniti. V tem prispevku je zbranih nekaj misli o tem kdaj naj poiščemo terapijo in kaj je dobro vedeti o sami terapiji.
Nerazumevanje v zakonu, osamljenost, delovni in finančni pritiski ter starševski izzivi, so lahko kdaj zelo obremenjujoči. Za mnoge te težave prerastejo do te mere, da se ne zmorejo več soočati z njimi in zdržati z njimi. Depresija in anksioznost sta postali epidemiji in lahko terjata davek tudi v naši družini.
O terapiji začnimo razmišljati, kadar ugotovimo, da smo bolj kot veseli žalostni, da nam depresija jemlje moči, da imamo težave z vsakodnevnimi opravki ali pa nas preplavljajo tesnoba in skrbi. Pogovor o tem je lahko v največjo pomoč, če se borimo z odnosi z družinskimi člani, zakoncem, prijatelji ali sodelavci. Terapija pride v poštev tudi, kadar smo osamljeni ali imamo težave z vzpostavljanjem in ohranjanjem prijateljstev.
Zelo pogosto ljudje poiščemo pomoč šele takrat, ko smo v krizi. Terapija pomaga umiriti vihar v človeku in ga prizemljiti. Vendar kriza ni pogoj za terapijo in ne bi smela biti edini trenutek, ko pokličemo na pomoč.
K zdravniku bi morali iti na redne preglede srca in skrbeti za zdravje. Pri srčni kapi zdravnik samo poskuša rešiti, kar se rešiti da. Podobno bi se morali v terapiji lotiti vzorcev, ki nas peljejo v krizo. Krize bi lahko primerjali tudi s požarom, ki ga moramo pogasiti. Kadar ga pogasimo, poiščemo vzroke zanj, da ne bi spet zagorelo. Terapevt bo sicer pomagal krizo ublažiti, a bo učinek kratkoročen, če ne bomo spremenili globljih vzorcev.
Terapija je namenjena zdravljenju in predelovanju notranjih stvari, ki še niso bile obravnavane, a lahko peljejo v aktivno krizo. Terapija je zelo dobrodošla, kadar se v življenju vrstijo krize, razdrti odnosi in zmeda.
Dober zdravstveni pregled
Pred terapijo ali v začetku terapije je dobro opraviti zdravstveni pregled v primeru bolezni, psihičnih težav, stiske. Pogoste so npr. težave s ščitnico, kar lahko zdravimo s tabletami in hrano. Terapevtu povemo, kakšno je naše zdravstveno stanje, kadar pridemo zaradi bolezni in psihičnih teža, ker nam bo lahko tako bolje pomagal.
Cilji
Kaj želimo doseči na terapiji? Se borimo z depresijo ali tesnobo? Žalujemo ali težko prebolevamo izgubo? Se želimo naučiti obvladovati stres? Razumeti zakaj se vedemo na določen način v odnosih? Bolje komunicirati z zakoncem?
Cilji terapije nam pomagajo pri terapevtskem procesu. Včasih cilji v začetku še niso jasno izoblikovani in je vse, kar si želimo samo to, da bi se bolje počutili. Terapevt nam lahko pomaga pri postavljanju ciljev.
Terapija zahteva delo
Terapija zahteva veliko dela od klienta. Velik del dela je že opravljen, če pridemo do terapevta, vendar je to šele začetek. O svojih izkušnjah, strahovih, skrbeh in stiskah spregovorimo odprto in iskreno ne glede na to, da se nam morda zdijo nerealna ali čutimo sram. Na terapiji se soočimo s čustvi, mislimi in dejanji ter bolečimi izkušnjami. V vsakdanjem življenju med urami terapiji poskušamo udejanjiti, kar prepoznamo kot dobro, in o tem govorimo na terapiji.
Ob vas dela tudi terapevt. Z veliko napora in strokovnostjo poskuša povezati med seboj nepovezano, prepoznati kako naše pretekle izkušnje zaznamujejo sedanje, kako na naše vedenje vpliva okolje, kako to, da mislimo, čutimo, ravnamo tako kot mislimo, čutimo in ravnamo. Zaznava stvari na več ravneh.
Terapija pomeni veliko dela za klienta in za terapevta.
Iskrenost in odprtost
K uspehu terapije bo pripomogla naša iskrenost in odprtost do terapevta. Pred tem, ko lahko spregovorimo o svojih najglobljih čustvih in bolečih izkušnjah, ob katerih čutimo sram, potrebujemo nekaj časa. V začetku moramo terapevta spoznati in vzpostaviti zaupanje. Dober terapevt bo počakal, da sami povemo kar želimo. Pomembno je, da se ob terapevtu počutimo varne. Če po prvi uri ali nekaj urah ugotovimo, da s terapevtom ne bomo zmogli biti iskreni in odprti, mu to povejmo, in poiščimo koga drugega.
Terapevt bo z nami govoril drugače kot naši prijatelji. Ovrednotil nam bo stvari, ki nam jih prijatelji ne bi – kot je npr. telesna govorica itn. Ne bo nam govoril o svojem osebnem življenju, kot bi nam sicer prijatelji. Pomagal nam bo, da bi se čimbolj zavedali svojih čutenj, misli, odnosov in življenja.
Zasvojenosti
Pred zakonsko ali partnersko terapijo poskušamo najprej poiskati pomoč za zasvojeno osebo. Aktivna zasvojenost onemogoča soočanje s čustvenimi in psihološkimi razlogi, zaradi katerih je oseba zasvojena. Največkrat se zasvojenost pojavi kot način soočanja s čustvi, problemi ali travmami, kadar ni dovolj notranje moči in osebne zrelosti za premagovanje. V terapiji se začnemo kmalu soočati z bolečimi čutenji in dogodki, ki so razlog za poseganje po drogah.
Pred terapijo naj bi abstinirali vsaj 90 dni. Partner zasvojene osebe običajno želi pripeljati zasvojenega v terapijo, da bi ga/jo “popravil”, vendar to običajno ne prinese sadov. V takšnem primeru je bolj koristna individualna terapija. Učenje učinkovitih potez pri soočanju z zasvojenim lahko prinese dolgoročne učinke. Dobro je poiskati podporo v kakšni od podpornih skupin, kot je npr. Al-Anon, ki so posebej namenjene družinskim članom zasvojenih oseb. Kadar je zasvojenost pod nadzorom, je ključno reševanje razlogov za zasvojenost, da bi lahko vztrajali v abstiniranju. Eden od pogostih razlogov za recidiv so nerešeni notranji problemi.
Terapija – običajno – ni poceni
Morda najprej pomislimo, da terapija ne bi smela biti draga, saj ni potrebna nobena draga oprema.
A razlogi za finančni vložek v terapijo so naslednji: 1. Terapevtovo delo je zahtevno. 2. Terapevtova izobrazba in strokovno redno usposabljanje niso zastonj. 3. Prispevek za terapijo pomeni, da smo pripravljeni v osebno delo nekaj vložiti. Ugotovitve kažejo, da ko nekaj prejemamo povsem zastonj, to nehamo ceniti.
Ne glede na to nam terapevti lahko ponudijo možnosti za nižji prispevek ali brezplačno obravnavo.
Po terapevtskem procesu je dobro poiskati reden vir opore. To so lahko naši prijatelji, sorodniki in znanci, ki nas zmorejo podpreti na zdrav način. To je lahko meditacija, molitev … Podporo lahko poiščemo v različnih skupinah in verskih občestvih. Vse, kar nam je vir moči, lahko imamo za močno oporo na poti naprej. Mnogim prav stiska razkrije kaj je tisto, kar je pomembno in kdo so osebe, ob katerih lahko rastejo in polno živijo.
prispevek sem pripravila
mag. s. Polonca Majcenovič
Viri:
7 Things You Should Know About Therapy Before You Start