Družinski center mir

Raziskovalci so poskušali ugotoviti kateri dejavniki vplivajo na razvezo in kako so ti dejavniki povezani z razmišljanjem in zanimanjem za spravo. Od 886 sodelujočih jih je 55% navedlo, da »odtujevanje« in 53% »ni bilo mogoče pogovarjati se«. Odtujevanje, različnost in denarne težave so pomenili manj pripravljenosti na spravo. Zloraba in prevare niso pomenili manj pripravljenosti na spravo.

Najpogostejši razlogi za razvezo, ki so jih navajali moški in ženske, so bile ne tako hude težave kot so npr. odtujevanje, težave s komunikacijo in premalo partnerjeve pozornosti. To je skladno z ugotovitvami raziskave Graafa in Kalmijna (2006), ki je ugotovila, da so se s časom spremenili razlogi za razvezo od »težkih« razlogov (npr. zloraba, prevara) do »lažjih« razlogov (npr. psihološki in odnosni problemi). V raziskavi Razveza in odprtost za spravo v zakonskem odnosu so bili telesno nasilje, alkoholizem, zasvojenosti z drogami redki razlogi za razvezo. Nekaj več kot tretjina udeležencev raziskave je navedla nezvestobo kot pomemben razlog za razvezo. Podatki te raziskave kažejo, da bi morali posvetiti pozornost tem razlogom.

Rezultati so presenetili avtorje raziskave, saj niso pričakovali, da bodo manj pogosti razlogi za razvezo povezani z večjo pripravljenostjo za spravo. Medtem, ko so odtujevanje, različnost in denarne težave so pomenili manj pripravljenosti na spravo, sta razloga pomanjkanje pozornosti od partnerja in težave v širši družini, povezani z več pripravljenosti za spravo. Odtujevanje in različnost bi lahko bili razlog za osnovno neujemanje v zakonu. Pomanjkanje pozornosti bi lahko dojemali kot nekaj, kar se da spremeniti tako, da se sozakonec odloči in posveča več pozornosti. Težave v širši družini se da rešiti, ko zavzamemo drugačno držo do teh odnosov.

Največje presenečenje torej je, da telesne zlorabe in nezvestobe ne pomenijo tudi več pripravljenosti za razvezo. To bi bilo mogoče razložiti s predvidevanjem, da ti zakonci čutijo močno medsebojno pripadnost in upajo na izboljšanje.

Vprašanja ali bi ti zakonci dejansko poiskali pomoč pred razvezo, v raziskavi žal ni bilo zastavljeno. Raziskava spodbuja k temu, da delajo s pari strokovnjaki, ki so usposobljeni za obravnavo resnih in težkih zakonskih težav kot sta npr. zloraba in nezvestoba.

Veliko drugih raziskav kaže, da si polovica razvezanih želi, da bi se bolj potrudili in premagali težave v zakonu (Hawkins in Fackrell, 2009). V razsikavi, ki je spremljala razvezane posameznike nekaj let, so ugotovili, da je pri 75% parov eno leto po razvezi vsaj eden obžaloval odločitev za razvezo Hetherington in Kelly, 2002).

Vse to nam daje misliti ali ne bi bilo dobro soočiti se z razlogi za razvezo in poiskati rešitve. Raziskave nam nudijo vpoglede v resničnosti, ki jih živimo. Lahko so nam v pomoč pri odločitvah, lahko tudi ne. Pojasnijo lahko marsikaj in nas naredijo pozorne na dejstva, na katera mogoče sicer nismo pozorni.

Vsak zase lahko premisli kakšna so moja prepričanja glede razlogov za razvezo in kje menim, da bi si dalo kaj spremeniti. Je modro vztrajati v nasilnem odnosu ali ne? Do kdaj in kako? Ali so morda “malenkosti” tiste, zaradi katerih več ni mogoče sobivati? Nam bo po enem letu žal zaradi odločitve za razvezo?

pripravila mag. s. Polonca Majcenovič

De Graaf, P. M., & Kalmijn, M. (2006). Divorce motives in a period of rising divorce. Journal of Family Issues, 27, 483–505.

Alan J. Hawkins, Brian J. Willoughby & William J. Doherty (2012): Reasons for Divorce and Openness to Marital Reconciliation, Journal of Divorce & Remarriage, 53:6, 453-463

Hawkins, A. J., & Fackrell, T. A. (2009). Should I keep trying to work it out? A guidebook for individuals and couples at the crossroads of divorce (and before). Salt Lake City, UT: Utah Commission on Marriage.

Občutja radosti, ki jih doživljata ob pričakovanju rojstva otroka, so izjemna in neponovljiva. Ob tem lahko nosečnost prinaša tudi mnoge stiske, izzive, vprašanja, občutja nemoči in včasih prave izgubljenosti ter dvom v to, ali bosta starša kos novi vlogi, ki jo bosta dobila. Ne glede na to, ali sta že leta v odnosu in imata že starejše otroke, ali pa je vse to za vaju novost, si gotovo želita biti pripravljena na nove izzive, jih prinaša starševtstvo. Kar lahko kot starša storita je, da utrjujeta vajin odnos. V adventnem času se pripravljamo na božič in vajina letošnja priprava je zaradi otroka, ki ga pričakujeta, dvojna in globlja.

Delavnica je namenjena parom, ki pričakujejo otroka. 

Cilj delavnice: je okrepiti in obogatiti zakonski oz. partnerski odnos pred rojstvom otroka. Delavnica bo v pomoč pri razvijanju sočutja do sebe in do partnerja, pripomogla bo k boljšemu razumevanju drug drugega in pomagala pri globlji povezanosti partnerjev. Starša, ki sta kot partnerja povezana, sočutna in opremljena za konstruktivno reševanje konfliktov, bosta lažje kos izzivom, ki ga prinaša starševstvo. Otroku bosta lahkopripravila čustveni prostor, kjer bosta medsebojno sodelovala in odgovarjala na njegove potrebe. Otrok bo imel v takšnem okolju možnost, da se bo razvijal v prijetnem ozračju, v katerem bo imel občutek brezpogojne ljubljenosti in sprejetosti.

Potek delavnice: Kratkim teoretičnim uvodom bo sledilo samostojno delo v paru. Na delavnici bo velik poudarek na pogovoru med partnerjema, ki ne zahteva izpostavljanja para ali posameznika pred ostalimi udeleženci.

Kdaj: 13. 12. 2018 od 17.00 do 20.00

Kdor želi, se lahko ob 20. uri pridruži kratki, petnajstminutni molitvi za blagoslov družine.

Kraj delavnice: prostori Družinskega centra mir

Predlagan prispevek: 20 EUR na par

Vodita: mag. s. Polonca Majcenovič in Kristina Šumak

Število mest je omejeno.

Prijave

Dan mrtvih, prvi november, dan vseh svetih … Kakorkoli ga že poimenujemo, vsak iz svoje življenjske izkušnje in doživljanja, tradicije in kulture, je to dan, ko zaživi spomin na osebe, od katerih smo se že poslovili. Nekateri verjamejo, da še nekje so, drugi da ni po smrti več ničesar, spet drugi, da so zagotovo pri Bogu, a rdeča nit je resnica, da ostaja vez med njimi in nami, ki še čakamo na to življenjsko spremembo.

Morda nam bo povzetek članka Odrasli brez staršev odstrl dogajanje, ki ga prinese izguba staršev, in nas spodbudil, da dodamo običajnemu obiskovanju grobov osebni pečat, trenutek globljega stika z odnosom do pokojnih.

Vsaka izguba staršev je težka, ne glede na našo starost. Kadar se to zgodi otrokom, nekako pričakujemo da bodo žalovali, in nas skrbi, kadar ne žalujejo. Kadar izgubi starše odrasla oseba, njenega trpljenja drugi pogosto ne prepoznamo. Žalovanje se zdi nekako neupravičeno. Mogoče celo kdo reče: »Saj to ni nič takšnega!« ali »Kadar oseba umre stara, manj žalujemo! ali »Kot odrasel ne boš tako težko doživljal izgube staršev!«. Enkrat v življenju vsi postanemo sirote, kar nas do neke mere spremeni. Nekaj se nam zgodi, kadar izgubimo starše, in ni pomembno ali so bile v življenju zamenjane vloge, kar pomeni, da smo lahko bili npr. mi kot otroci v vlogi skrbnika in starši v vlogi otroka, lahko, da je bil naš odnos zaznamovan z zlorabami, odtujenostjo in napetostjo. Nekateri žalujejo zaradi tistega, kar so prejeli od staršev, drugi zaradi upanja, da bodo prejeli, kar bi lahko. Včasih slišimo njihove ljubeče in spodbudne besede. Nekateri slišijo kritične in obsojajoče glasove, ki jih preganjajo še iz groba.

Za mnoge pomeni izguba staršev izgubo osebe, ki jih je ljubila in podpirala. Na takšen način kot nas podpirajo starši, nas ne podpira nihče drug. Tudi po slovesu od staršev še iščemo njihove nasvete in mnenja. Kadar se zgodi kaj navdušujočega, jih želimo poklicati in jim to povedati. Sprašujemo se ali bi bili ponosni na to, kar smo postali. Ob starših, ki so nas zlorabljali ali imeli z njimi odtujen odnos se nam prebudijo čustva kot so npr. nerazrešena jeza, ali na drugi strani občutek svobode in olajšanja.

Z izgubo obeh staršev se spremenijo vloge v družini. Ljudje povedo: “Nenadoma sem postal glava družine. Kako se je to zgodilo?« Naši starši so bili tisti, ki so združevali družino. Imeli so veliko informacij o dogajanju v družini, poznali so družinske zgodbe in zgodovino. Pogosto se zgodi, da bi kdo želel vprašati svoje pokojne starše o njihovem življenju in preteklosti. Nekatere družine se po smrti obeh staršev zbližajo, druge se oddaljijo. Lahko se nam zgodi, da izgubimo dom in temelj našega doma.

Izguba staršev nas pogosto vodi do preučevanja lastnega življenja. Kaj smo dosegli? Ali smo naredili stvari, ki smo jih želeli? Kako bomo preživeli preostanek svojega življenja? Nič nenavadnega ni, da se ljudje začnejo soočati z lastno umrljivostjo. “Zdaj sem starejša generacija. To pomeni, da sem naslednji na vrsti za smrt.« Naši živi starši so bili nekakšen varovalni pas med nami in smrtjo. Lahko se zgodi, da začnemo prebirati osmrtnice in ugotavljati, ali je kdo, ki ga poznamo, umrl. Zanikanje lastne smrti postaja vse težje in težje. Vendar razmišljanje o smrti in priprava na smrt ni nekaj slabega ali napačnega. Morebitna nepripravljenost naših staršev na smrt nas lahko spodbudi, da poskrbimo za vse potrebno, da se ne bi bilo treba našim otrokom ukvarjati s stvarmi, kot so npr. želje glede pogreba ali medicinskih postopkih pred smrtjo.

Kaj lahko naredimo, ko umre še zadnji od staršev? Dovolimo si žalovati. O svoji žalosti lahko govorimo in delimo svojo izkušnjo. Morda ima kdo od naših sogovornikov podobno izkušnjo in mu veliko pomeni, da se lahko o tem s kom pogovarja. Za nas je to lahko priložnost ovrednotenja preteklosti in sedanjosti. Naredimo lahko spremembe v naših odnosih in tistim, ki jih imamo radi, povemo kaj čutimo do njih in da nam je mar zanje.

Po članku Adults Without Parents povzela mag. s. Polonca Majcenovič

Kot pridruženi partnerji projekta OMRA vabimo:

“PREPROSTI ODGOVORI NA ZAPLETENA STANJA”

Na letošnji svetovni dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, bomo v okviru programa OMRA pripravili vrsto predavanj in delavnic pod geslom »PREPROSTI ODGOVORI NA ZAPLETENA STANJA«, namenjenih prepoznavanju in premagovanju težav, povezanih s stresom in motnjami razpoloženja. Predavanja in delavnice, ki jih bodo izvajali vrhunski strokovnjaki, bodo potekali v popoldanskih urah, in sicer

• v dvorani Slovenskega etnografskega muzeja (na Metelkovi ulici 2) in
• v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU (na Gosposki ulici 16).

Vstop prost, vljudno vabljeni!

Več …