Je odpuščanje po prevari možno? V tem prispevku bomo podali kratek povzetek pogovorne oddaje z naslovom Odpuščanje po prevari. Uporabljamo moški spol, pri čemer imejmo v mislih, da se lahko v obeh vlogah znajdeta tako mož kot tudi žena.
Kaj torej narediti po tem, ko smo prevarali zakonca? Zapustiti njega in otroke? Ostati in biti zmeraj kriv? Odpuščanje po prevari je proces. Zaupanje se gradi počasi in je naravni sad varnosti v odnosu. Najbolj nam pomaga, kadar smo prevarani, ko čutimo, da partner res ve kako trpimo. Občutkom trpljenja po prevari se ne moremo izogniti. Prav izogibanje tej bolečini onemogoča okrevanje.
Dve najbolj pomembni vprašanji in po terapevtskih izkušnjah tudi zmeraj postavljeni vprašanji sta: »Partner razume kako me je prizadel? Bo to storil še kdaj?« Te odgovore prevarani dejansko vidi v partnerjevih očeh. Tukaj se začne razvijati zaupanje. »Oprosti«! bi moralo pomeniti: »Želim vstopiti v tvoj svet. Zanima me kako to v resnici boli!«. Če ta: »Oprosti!« pomeni: »Opravičil sem se, zdaj pa se ne želim več pogovarjati o tem!«, nastane v odnosu blokada.
Tisti, ki so prevarani (angl. pursuer), običajno jasno izražajo svoje želje in v odnosu veliko zahtevajo. Kadar se v njihovem odnosu zgodi prevara, jih samo zanima: »Zakaj si šel v objem drugega?« Nerazumljivo je, da jih partner (angl. withdrawer) prevara, ko pa si jih pzp. želijo. Ti odrasli, ki varajo, se že od otroštva učijo kako skrivati strah, sram in druga čustva in doživljanja, ki so del ranljivosti. Nesposobnost biti ranljiv v odnosu jih vodi v izogibanje konfliktom, čeprav se zdi, da za odnos naredijo vse, kar zmorejo. Ne vedo pa, da utišanje »slabega« v nas pomeni tudi utišanje »dobrega«. Sčasoma nastanejo obrambni mehanizmi. Pogosto se dobro znajdejo v službi, kjer dobivajo potrditve. Dobro se znajdejo v okolju, kjer so jasna pravila. Za domačimi vrati ni tako. Doma se umikajo, kar takoj pomeni več prostora za druge osebe, ki se jim lažje približajo. Pogosto tudi ne vedo zakaj so prevarali. Prevarani partner tega ne razume in običajno se odzove, da je to laž in da je nemogoče ne vedeti zakaj so jih prevarali.
Proces okrevanja vključuje priznanje napake. To, da so naredili napako, jih spravi v stisko, tako da se počutijo ogrožene. A zanikanje napake in skrivanje prevare vodi v naslednje prevare. Tisti, ki je prevaral, se lahko vživi v prevaranega partnerja in pogleda z njegove perspektive, kadar se kolikor toliko umiri in počuti varnega. Nekaterim moškim se niti obiski pri prostitutkah ne zdijo moralno vprašljivi. Pomembno je le, da z ženo vzgajata otroke. V spolne odnose se sploh ne zapletejo čustveno. Kako je tem moškim, ki sploh ne vedo kdo so, in delajo stvari, ki so napačne? Ampak samo zato, ker so storili nekaj napačnega, jih še ni treba pustiti samih v negativnih čustvih: sram, žalost … Morda je na terapiji prva priložnost v življenju, da spustijo koga v svoj čustveni svet.
Ena od prevaranih žena je želela prepričati moža naj je ne vara več. A to ni najboljša motivacija. Najboljša motivacija je ljubezen, ko se lahko žena približa možu v njegovi ranljivosti. Nekateri zakonci se šele na ta način resnično srečajo. Kdor je prevaral si ne glede na svoje dejanje želi biti s partnerjem. Zgodi se, da nekdo gre v spolno prevaro, ker ni bilo čustvene povezanosti, ne pa, ker bi želeli zares oditi.
Za prevaro so zmeraj so t.i. dobri razlogi. Prevarani ne vedo kaj potrebujejo. Tisti, ki prevarajo, ne povedo kaj potrebujejo. Kaj je torej bolje? Ne eni ne drugi ne dobijo, kar želijo. Kako je, ko nekdo, ki želi več, tega ne dobi? Kdor prevara, občuti veliko sramu. Ko naredi napako, zelo trpi, ker se težko približa partnerju. Težko mu/ji je pomagati, da prebrodi svojo bolečino, in se lahko vživi v partnerja.
Potreba in želja po seksualnosti je upravičena. Ni pa opravičila za iti čez mejo. Tisti, ki prevara, si običajno svoje neuresničene potrebe in zavrnjenost razloži tako, da želi preveč od partnerja, čeprav sploh nujno, da to res drži. Težko razkrije kako mu je. Meni, da je dovolj, če obljubi zvestobo. Oba partnerja pa potrebujeta podporo in pot v globino njunega odnosa.
Terapevti najprej poiščemo vrednost odnosa, čeprav vsak išče odgovore kaj je delal v odnosu narobe. Kadar se eden ali oba izmikata ranljivosti, je okrevanje skoraj nemogoče. Tisti, ki prevara, meni: »Kar sem naredil, samo potrjuje, kar je že dolgo v meni. Počutim se neljubljenega, grdega, debelega … Moja prevara to samo potrjuje.« Kadar se tega ne dotaknemo, pomeni, da se partner ne more nikoli dotakniti teh »demonov« in ostanejo tam, takšni kot so. Ampak kadar smo ljubljeni v teh najtemnejši kotičkih, smo ljubljeni tudi drugje. Pravo okrevanje zahteva ranljivost obeh partnerjev.
Zakonski odnos se lahko poglobi celo po prevari.
Za povzetek oddaje sem se odločila, ker se v terapijah redno srečujemo z dejstvom prevar v zakonu/partnerstvu in vedno pomenijo veliko bolečine in blokade. Pari, ki pridejo, običajno želijo raziskati in tudi vedeti ali bo možno nadaljevati z odnosom ali ne. Za sklep povzetka dodajam, da se odnos lahko res poglobi po prevari, a ne samo to. Pogosto se poglobi prav zaradi prevare.
Prispevek je povzetek pogovorne oddaje Forgiveness after an Affair na Foreplay Radio, Couples &Sex Therapy. Priporočam poslušanje celotne oddaje.
mag. s. Polonca Majcenovič