Poskrbimo zase v času epidemije

V stresnih situacijah se lahko srečujemo z najrazličnejšimi stiskami. Najpogostejše skrbi v času epidemije in izrednih razmer so tako skrbi za lastno zdravje in zdravje bližnjih, nezadostnost informacij, veliko nepreverjenih/neresničnih informacij ter skrb, kaj bo, ko se to stanje umiri. Lahko nas je strah, ker ne moremo dobiti razkužil in zaščitnih rokavic, lahko nas pomirja, da delamo od doma, ampak nas skrbi, kako bo to vplivalo na našo telesno težo, lahko nas skrbi, da bomo vsi doma in ne vemo, kako bomo to uspeli obvladovati, usklajevati. Ukrepi, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje (kratica NIJZ), lahko dajejo upanje in zmanjšujejo tesnobo, vseeno pa moramo kot posamezniki tudi sami poskrbeti za svoje duševno zdravje.

Raziskave so pokazale, da stres lahko poslabša naše fizično in čustveno stanje, zato je pomembno, da zmanjšamo stres in se trudimo poiskati načine, ki bi nam pri tem pomagali. Na tem mestu se postavlja vprašanje, na kakšen način lahko to storimo, ko pa se zdi, da nam situacija okoli nas to preprečuje. 

Kot prvo moramo upoštevati vse vladne ukrepe in ukrepe stroke, predvsem smernice NIJZ, da s tem pred boleznijo zaščitimo sebe, svoje bližnje in družbo kot celoto. Kot odgovorni člani družbe se moramo do največje mere samo-izolirati, to upoštevanje pravil pa bo že pomembno zmanjšalo stopnjo stresa, sploh v segmentu skrbi za lastno zdravje in za zdravje bližnjih.

Ker pa smo ljudje družbena bitja, nam že ukrep izolacije lahko povzroči stisko. 

Dr. Susan Albers v svoji knjigi »50 načinov, kako se pomiriti brez hrane« pravi, da obstajata dve veliki kategoriji pomirjanja, in sicer pomirjanje telesa in pomirjanje možganov.

1.Pomirimo telo. 

Telo lahko pomirimo na različne načine, in sicer: 


Nekateri načini so dokaj preprosti. Morda je vadba, ki nam pomaga pri zmanjševanju stresa, že del našega življenja, ko smo v svoji pisarni, vendar pa je prav tako pomembna, če delamo od doma oziroma ostajamo doma z družino.

Telesna vadba znižuje stresne hormone in zviša endorfine (hormone zadovoljstva – »V svoji koži se počutim dobro.«). Obstaja veliko spletnih posnetkov vadbe (npr. joga, pilates, itd.), ki so nam lahko v pomoč. Če smo sami in bi si želeli vadbe skupaj s prijateljem/prijateljico, lahko to storimo s pomočjo video aplikacij, medtem ko je vsak/vsaka v svojem domu.

2. Čiščenje kot način za pomirjanje.

Ni nujno, da čiščenje deluje blagodejno na vsakega izmed nas. Če pa nas pomirja čiščenje in organizacija doma, potem porabimo čas tudi za to, vendar pa si glede tega zastavimo določene cilje po dnevih, da se nas na koncu dneva ne bo lotila izčrpanost. Prav tako naj to ne bo edina dejavnost, ki se je lotevamo. Če živimo s partnerjem ali družino, poskusimo v naloge vključiti tudi njih.

3. Pomirimo možgane.

Pomirjanje možganov lahko vključuje branje, ogled filma, ki smo si ga imeli namen ogledati že prej ali pa pričnemo z ustvarjanjem tistega, kar smo si že dolgo želeli. Uganke, umetniški projekti, itd. so lahko v pomoč pri preživljanju časa z otroki.

4. Socialni stik je lahko izredno pomemben v času povečane anksioznosti in ranljivosti.

Znanstvenika Nicholas A. Christakis in James H. Fowler v svoji knjigi Povezano: presenetljiva moč naših družbenih omrežij in kako le-ti oblikujejo naše življenje govorita o tem, kako ljudje okoli nas vplivajo na vse, kar čutimo, mislimo in počnemo. Govorita torej o moči socialnih povezav. Morda nas bo presenetilo, ko pomislimo na to, koliko socialne podpore dobimo na svojem delovnem mestu. Mnogi od vas ste morda sedaj, ko delate od doma, izgubili eno od najbolj stabilnih in običajnih družbenih interakcij. 

V tem času lahko izkoristimo druge podporne sisteme, naše prijatelje/prijateljice (s pomočjo virtualnih kanalov) in družino (če ne živimo skupaj, s pomočjo virtualnih kanalov). To je lahko priložnost za navezovanje novih, drugačnih stikov z družino in osebami, ki so nam blizu ter nam veliko pomenijo. Mogoče do sedaj nismo imeli časa za pogovor z njimi. Ne pozabimo pa tudi na tiste, ki jim je morda težko in jim ponudimo naš čas. Že sam proces dajanja sebe v odnos lahko zmanjša stisko in prinese nekaj, česar sploh nismo pričakovali, da lahko dobimo. Nekdo bo lahko zelo vesel »virtualnega« stika, saj bo imel tudi veliko časa za klepet.

Raziskave so pokazale, da stres lahko poslabša že obstoječe telesne in čustvene težave.

Končni rezultat epidemije in posledično izolacije je lahko stiska. Odločitev, da bodo določeni ljudje delali od doma, bo pomagala pri obvladovanju bolezni COVID-19, toda ločitev od sodelavcev kot tudi nenehno bombardiranje z novicami o trenutnem stanju krize bolezni COVID-19 lahko dodatno obremeni naše telo in naša čustva.

Čeprav je želja po stiku zdrava, saj smo odnosna bitja, ni nujno, da to pomeni živeti z nekom. Po drugi strani je pa priporočljivo, da smo čez dan z nekom v kontaktu. Za vzpostavitev kontakta, tudi v situacijah, ko se lahko poveča nivo tesnobnosti, se moramo potruditi. Poslušati moramo sebe in natančno izbrati osebo, ki je bolj umirjena in nas lahko potolaži.

5. Poskušajmo omejiti uporabo spletnih, radijskih in televizijskih novic.

Nenehno spremljanje stanja epidemije je lahko zelo mamljivo, ampak obstaja velika verjetnost, da ne bomo zamudili ničesar pomembnega, v kolikor bomo novice spremljali zgolj enkrat dnevno. Večina informacij prinaša samo več negotovosti in čakanja. Če smo stalno na preži za informacijami in se trudimo, da ničesar ne zamudimo (npr. opomnik za točno določene ure spremljanja novic) lahko samo povečujemo tesnobo.

6. Za konec – najdimo nekaj pozitivnega.

Naj bo to mogoče priložnost, da kakovostno preživimo čas z družino ali pa čas za ponovno navezovanje stikov s prijatelji/prijateljicami (virtualno) ali priložnost, da opravimo dejavnosti, ki jim že nekaj časa nismo mogli nameniti pozornost ali prvič spečemo kruh ali priložnost, da drug drugega močno razumemo.

Povzela in pripravila: Monika Vuk

Vir: Feeling Anxious and Vulnerable? 6 Powerful Coping Techniques

Call Now Button