Družinski center mir

Zadnjih nekaj let je znanost veliko napredovala na področju medosebnih odnosov, razvoja in delovanja možganov, spoznanj na področjih čustvene in socialne inteligence. Odkrili so, da ima v stresnih situacijah pomembno vlogo pri našem odzivanju in čustvovanju del možganov, imenovan amygdala, ki je nekakšen radar za nevarnost. Vpliva na naše odzivanje v določenih situacijah in nam sporoča, kdaj se je treba boriti in kdaj zbežati, umakniti. Nove raziskave kažejo, da ima amygdala večjo vlogo tudi pri pozitivnih čustvih. Psihologa William Cunningham z Univerze v Torontu in Alexander Todorov z Univerze Princeton ter njuni sodelavci so odkrili, da ima lahko amygdala tudi pomembno vlogo pri empatiji, medosebni povezanosti in občutjih sreče. Spoznanja omenjene raziskave so pomembna zato, ker vključujejo čustveno samokontrolo, pozitivni pogled in empatijo, ki so pomembni elementi čustvene inteligence. Poglejmo, zakaj so pomembni:

Čustvena samokontrola nam pomaga obvladovati stresne situacije in čustva, ki jih takrat začutimo. Npr. reševalci v krizni situaciji mirno delajo tisto, kar morajo, da lahko rešijo življenje. Seveda, lahko čutijo strah, jezo, žalost, vendar s samokontrolo uspejo umiriti čustva, da jih ne preplavijo. Večina od nas se ne znajde pogosto v življenjsko nevarnih situacijah, nas pa lahko čustva preplavijo v različnih (ne)pričakovanih situacijah, doma in v službi (npr. v konfliktnih situacijah, dejanjih, ki zabolijo …) S samokontrolo lahko umirimo svoja čustva in odreagiramo tako kot je najboljše za nas in za druge.

Pozitivni pogled nam pomaga, da vidimo dobro in pozitivno v različnih situacijah, tudi tistih, ki so polne preizkušenj; torej, da prepoznamo stresne situacije in da znamo videti v njih nove izzive in priložnosti.

Empatija je ključna pri medosebnih odnosih. Pomaga nam, da lahko začutimo drugega, njegove potrebe, se uglasimo na druge… Vse to pripomore k dobrim in kakovostnim medosebnim odnosom.

Čustvena inteligenca torej vpliva na to, kako ravnamo s svojimi čustvi in kako se odzivamo v medosebnih odnosih. Pomembno pa je to, da je sodobna znanost o možganih dokazala, da lahko okrepimo povezanost med različnimi deli možganov in razvijamo čustveno inteligenco. Tako kot vadba v telovadnici utrjuje in gradi mišice, tako lahko z vajami krepimo »mišice« čustvene inteligence in spreminjamo svoje razmišljanje, vedenje, komunikacijo… Z drugimi besedami: lahko se učimo, kako se pogovarjati, kako odreagirati v konfliktnih, stresnih situacijah …

Daniel Goleman (2016) predlaga naslednje vaje za izboljšanje omenjenih treh kompetenc:

Čustvena samokontrola: učinje se samozavedanja.

• Prepoznajte situacije, ki vam »vzbujajo« stres, negativna čustva. Včasih pomaga, da smo pozorni na stavke, ki si jih ponavljamo: »Tega ne bi smel narediti.« »Nikoli mi ne uspe.«
• Poglejte nazaj na pretekle situacije, kjer niste imeli nadzora nad svojimi čustvi. Kaj se lahko naučite iz teh situacij? Na kaj morate biti pozorni, čemu se morate izogibati?

Pozitivni pogled:

• Predstavljajte si, da je vaša zavest kot baterija. S to baterijo lahko iščete pozitivne ali negativne informacije. Zavestno iskanje pozitivnih informacij, iskanje priložnosti pomaga razvijati pozitivni pogled.
• Pomislite na največji izziv, s katerim ste se morali srečati prejšnji teden. Najdite tri pozivne stvari tega izziva.

Empatija:

• Opazujte druge ljudi in bodite pozorni, kaj si mislite o njih, v čem so vam podobni in v čem se razlikujejo od vas.
• Vprašajte vaše bližnje, kaj imajo radi in kaj jim je težko.

Samokontrola/samozavedanje, pozitivni pogled, empatija nam pomagajo, da se lahko v naših odnosih (v zakonu, družini, službi …) učimo sodelovati, si prihajati naproti, se pogovarjati brez nasilja … Če lahko govorimo o sebi in zmoremo slišati drugega ter se trudimo sodelovati, ustvarjamo dobre medosebne odnose.

mag. Kornelija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka

Daniel Goleman (2016): Our Brains Do More Than Fight or Flee.